Tiskane izdaje
Ljubljana – Papirnata primerjava igralskega kadra v letošnjih reprezentancah Slovenije in Srbije se ne bi dobro končala za naše košarkarje. Toda stari rek jim dopoveduje, da je žoga okrogla. Da imena še ne dobivajo tekem, so se prepričali ob nedeljski zmagi nad Italijo, drevi ob 20.05 pa bodo preizkusili živce svetovnih podprvakov.
Izidi dosedanjih soočenj po letu 2007, ko se je srbska izbrana vrsta podala na samostojno tekmovalno pot, so dokaz, da bi bila pretirana skromnost odveč. Moštvi sta se srečali desetkrat in si povsem enakovredno razdelili izkupiček, v uradnih dvobojih celo vodi Slovenija s 3:1. Zmagala je v uvodnem krogu EP 2009 in tudi na naslednjih dveh prvenstvih (resda v tekmah za uvrstitev od 5. do 8. mesta), izgubila je le v polfinalu eurobasketa 2009 – po podaljšku. Letošnje razmerje moči pa je vendarle drugačno. Srbi bodo v skoraj popolni zasedbi jurišali na kolajno, Slovenci bodo zadovoljni že, če bo prepolovljena ekipa videla Lille, kaj šele, če se bo prebila v četrtfinale.
Zoran Dragić je pred dvema letoma ob zmagi z 93:74 na EP natresel Srbom 23 točk ter bil najboljši strelec tekme pred bratom Goranom in Jako Blažičem (po 15) . Pred novim spopadom v Stožicah in sobotno revanšo v Banjaluki pa se zaveda, da se je razmerje moči spremenilo, pa ne le zato, ker bosta za tekmece igrala tudi leta 2013 odsotna Miloš Teodosić in Miroslav Raduljica: »Srbija je zelo močna. Lani je bila druga na svetu za ZDA, torej je bila najuspešnejša med evropskimi moštvi. Nekateri se sprašujejo, ali je dobro, da se bomo tik pred EP dvakrat preizkusili proti tako kakovostni ekipi, ki bi nam lahko načela samozavest. Osebno menim, da nam bosta dvoboja koristila, saj bosta razkrila naše slabosti in pokazala, kam sodimo pred prvenstvom. Srbi so na ravni, na katero bi se želeli povzpeti. In brez strahu, tudi mi znamo igrati košarko.«
Jure Zdovc je bil zadovoljen s tremi uspešnimi nastopi na koprskem turnirju, na katerem ga je še bolj kot rezultati zanimala prikazana igra. In podobno bo tudi proti Srbiji, čeprav se zmag nikakor ne bi branil. »Res je, da nas čaka tekmec s svetovnega vrha, vendar bom vztrajal, da moramo odigrati dve dobri tekmi. Videli bomo, kako se bodo znašli nekateri naši košarkarji. Včasih je celo koristno, da izgubiš v zadnjem nastopu pred prvenstvom, toda pravila ni. Proti Avstraliji se v Stožicah nismo predstavili v dobri luči, zato bomo poskusili popraviti vtis.«
Drevišnji dvoboj bo v marsičem drugačen od koprskih. Finska in Italija pač nimata robustnih centrov, zato njuna taktika temelji na gibljivi igri zunanjih košarkarjev in krilnih centrov. »Prav zato Žiga Dimec ni igral na dveh tekmah in tudi Alen Omić je imel manjšo minutažo. Zdaj bosta lahko prišla na svoj račun, saj ima Srbija močne in trde centre. Videli bomo, iz kakšnega testa so naši visoki fantje, toda proti Avstraliji z Andrewom Bogutom in drugimi orjaki ter proti Poljski z Marcinom Gortatom nisem imel občutka, da smo veliko slabši,« meni selektor, ki je v zadnjih pripravljalnih tekmah začel deliti igralne minute, kot jih bo na EP. Ime zadnjega »odvečnega« pa bo razkril zadnji hip, saj mora seznam igralcev posredovati FIBA 48 ur pred prvo tekmo na EP.
»Že proti Italiji so imeli nekateri večjo vlogo in drugi manjšo, marsikaj pa bo seveda odvisno od značilnosti tekmecev. Ne le pri centrih, tudi na zunanjih položajih. V Mitji Nikoliću imamo denimo visoko krilo, ki deluje celo nad pričakovanji, zato upam, da bo tako nadaljeval,« ocenjuje selektor, zadovoljen z agresivnostjo košarkarjev in nekoliko manj navdušen nad njihovo ustvarjalnostjo: »Pozna se nam, da nimamo klasičnega organizatorja igre z izjemo Luke Rupnika, ki mu primanjkuje izkušenj. Zato moram pogosteje posredovati s klopi. Imamo pa tri do štiri branilce, ki jih lahko menjavam in ohranjam visok ritem. Če sta dva razpoložena, smo že kar na dobri poti. Pomembno je, da me nikogar ni strah poslati v igro. Dobil sem tolikšno zaupanje v fante, da lahko v hipu potegnem s parketa kogarkoli, če mu tisti večer ne gre najbolje od rok.«
