Dragić: Najtežje je, ko ne veš, kaj narediti

Ljubljana – Slovenski košarkarji in člani strokovnega štaba so se še zadnjič objeli in odšli vsak na svoj konec sveta. Goran Dragić je sprva napovedal dokončno slovo, toda zatem je vendarle omilil svoje besede, saj še ni povsem odločen. Brez jasnega odgovora, kako bo v prihodnje, je tudi selektor Igor Kokoškov.

Tri dni niso spali slovenski zlati reprezentanti, a kako bi bilo drugače, saj so vendar postali evropski prvaki. Nepozaben uspeh so znali proslaviti že v Istanbulu, enako je bilo noč kasneje v Ljubljani. »Tako, kot sem vesel zaradi evropskega naslova, sem tudi utrujen. Komaj čakam, da novinarjev ne bom več videl, a samo zato, da bi se spočil,« nobenih zamer do sedme sile ne goji kapetan Goran Dragić. Da si ne izmišlja, je bilo opazno v njegovem utrujenem glasu in drži.

A kljub temu bi se slovenski reprezentanti kar takoj podali na novo veliko tekmovanje. »Najraje bi kar jutri odšel na svetovno prvenstvo ali olimpijske igre, tako dobro smo se počutili. Skoraj neverjetno je, kako smo se povezali, čeprav smo imeli ogromno novih igralcev,« je bil radoživ Edo Murić. Podobno razmišlja selektor Igor Kokoškov: »Škoda, ker nimamo prihodnje poletje novega velikega tekmovanja, saj smo dobro uigrani in v naletu. Če bi šli takoj na olimpijske igre, bi lahko prepričali tudi Gorana, da ostane v reprezentanci.«

Po vseh namigih je skorajda jasno, da je Dragić svojo zadnjo tekmo v reprezentanci odigral prav v istanbulskem finalu. Tako je sprva potrdil tudi sam kapetan: »Kar sem si želel, sem dosegel. Mislim, da je najbolj prav, da na tej točki tudi zaključim.« Toda le nekaj minut kasneje je podal še drug vidik. »Enkrat se zbudim in bi še igral za reprezentanco, drugič ne. Vsa ta vprašanja, ali bom še igral za Slovenijo, mi niso pri srcu, saj bi rad predvsem užival v kolajni. Nisem jezen, ker me to sprašujete, ampak mi je precej nelagodno. Če sem iskren, ne vem, kaj naj odgovorim. Najtežje v življenju je, ko ne veš, kaj narediti,« se je Dragić znašel v nelagodnem položaju. Srce mu očitno pravi, naj nadaljuje, glava, naj preneha, a dokončno odločitev bo dal čas. A bolj kot bodo minevali dnevi, bolj bo prevladoval razum.

Dragić je v teh dneh najbolj priljubljen Slovenec. Vsak bi mu rad segel v roko, z njim spregovoril kakšno besedo, ga objel ali mu čestital. Slovenski kapetan skuša vsem ugoditi, toda tovrstnih želja je očitno preveč. »Takoj po finalu sem dobil okoli 150 sporočil. Še danes mi piše na mobitelu, da imam poln polnilnik,« je razkril »Gogi«.

Toda nekaj sporočil je vseeno prebral s posebno pozornostjo – iz Miamija sta se javila izvršni direktor Pat Riley in trener Erik Spoelstra. »Čestitala sta mi, toda tudi opozorila, da imam takoj po prihodu v Miami kondicijski preizkus. Kdor ga ne opravi, ne more z ekipo na priprave, obenem te v klubu finančno kaznujejo. V preizkusu moraš petkrat preteči deset dolžin igrišča pod 55 sekundami, vmes sta dve minuti premora,« je razložil Dragić, ki ne dvomi o svoji uspešnosti: »Ta preizkus bi opravil, četudi bi tekel vzvratno.«

Dragić bo nazaj v ZDA odšel jutri, že danes bo onkraj Atlantskega oceana poletel Kokoškov. Zaradi sprememb velikih tekmovanj in dejstva, da bodo kvalifikacije za SP kar med klubsko sezono, je jasno, da srbski strokovnjak ne more biti več slovenski selektor, saj ima preveč obveznosti kot pomočnik trenerja pri Utahu. Kljub temu se njegovo sodelovanje s KZS ne končuje. »Z ekipo ostajam povezan kot prijatelj, ki lahko spremeni svojo vlogo. Moramo poiskati najboljši način, kako se bo ta zgodba nadaljevala. Skupaj se bomo dogovorili, kako. Zanesljivo bom pomagal tudi naprej, morda kot svetovalec, morda bom tukaj kakšen teden. To je sicer pomembno, ni pa najpomembnejše za to ekipo. Ta ni zgrajena za trenerja,« je govoril Kokoškov: »Zaradi vseh sprememb ne vem, če bom lahko še kdaj reprezentančni selektor. A saj ni pomembno. Košarka se je v Sloveniji igrala že pred menoj in se bo tudi za menoj.«