Tiskane izdaje
Rogaška Slatina – »Videli boste, tretja finalna tekma bo zelo podobna drugi. Drugačna niti ne more biti,« je pred včerajšnjim nadaljevanjem bitke za naslov prvaka lige Telemach napovedal Dragiša Drobnjak. Izkušeni košarkar je imel prav: Tajfun je bil po ogorčeni bitki vnovič boljši, resda brez dveh podaljškov, sam pa je bil še enkrat junak dneva.
Rogaška je do včeraj dobila vseh pet domačih nastopov v letošnji končnici DP, v šestem poskusu pa je le naletela na boljšega. Pri zaostanku z 1:2 v zmagah se je znašla v zelo težkem položaju, saj jo že jutri ob 18. uri čaka nova tekma v Šentjurju, v gosteh pa še ni okusila zmage na majski poti k lovoriki. Kakšno peklensko delo jo čaka, dokazuje tudi imeniten iztržek Tajfuna: v dosedanjih sedmih izločilnih soočenjih z Zlatorogom, Krko in Rogaško je okusil le en poraz, na svojem parketu niti enega.
»Nesrečni nedeljski poraz je očitno psihično vplival na naše košarkarje. To ni izgovor, ampak dejstvo, saj so danes igrali brez glave in repa. Na neizsiljeni način so izgubili veliko žog, več kot v prvih dveh tekmah finala skupaj. Nisem dovolj pameten, da bi vedel razlog za takšen potek, Tajfun se je lotil dvoboja veliko bolj agresivno in zbrano kot mi. V obrambi in pri skokih smo še izpolnili načrt, toda ne moreš pričakovati zmage, če dosežeš tako malo točk,« se je ob porazu pridušal trener Slatinčanov Damjan Novaković, saj je njegovim košarkarjem kazalo slabo od prve minute.
Rogaška je hitro zaostala z 0:7 in 2:13, še bolj zgovorno kot pogled na semafor pa je bilo dogajanje na parketu, saj ji ob agresivni igri gostov nikakor ni uspelo razviti značilne napadalne igre. Najučinkovitejši strelec prvih dveh finalnih tekem Sandi Čebular je ob spremstvu bratov Milana in Stanka Sebiča pričakal polčas brez ene same točke (met 0:4), neopazen pa je bil tudi Dražen Bubnić. Gostitelji so dosegli pičlih 16 točk v uvodnih 15 minutah, zato so ohranjali stik s tekmeci z njihovim orožjem – obrambo. Precej lažje jim je bilo, ko je začel zadevati center Žiga Dimec (za dve 7:10) in prinesel izenačenje do glavnega premora, tik po njem pa prvo vodstvo z 29:27. Upanje Slatinčanov se je stopnjevalo ob prvih koših Čebularja, a kaj, ko je imel svojo računico tudi Drobnjak.
Potem ko je v »nizkoproračunskem« prvem polčasu dosegel devet točk, je v tretji četrtini prišel že do 20 točk in predvsem vnašal v šentjurske vrste blaženi mir. Zlata pa je bilo vredno tudi »vstajenje« Ceole Clarka (za dve 4:5, za tri 2:3), ki se je otresel negotovosti po pretresu možganov, dobro vodil gostujoče moštvo in zadeval v zelo pomembnih trenutkih. Po trojki Tadeja Koštomaja za izenačenje na 53:53 v 35. minuti je nemudoma odgovoril z enako mero, manj kot dve minuti pred koncem pa je povišal prednost Tajfuna na 60:55. Enega od usodnih udarcev za Rogaško je kajpada prevzel v svoje roke Drobnjak in z dvema prostima metoma 46 sekund pred iztekom igralnega časa odbil juriš domačega moštva, ki je izgubilo kar 18 žog. Konec tekme je pričakal z 22 točkami (za dve 8:9, za tri 0:2, prosti meti 6:6) in 6 skoki, tako da je njegovo finalno povprečje zdaj 21,3 točke (ob 85-odstotnem izkoristku metov za dve točki), 5,7 skoka in 2,7 asistence.
Trener Šentjurčanov Dejan Mihevc je bil kajpada zelo zadovoljen: »Naši fantje so še enkrat pokazali, kakšen značaj imajo. Ni lahko igrati v Rogaški Slatini, zlasti v takšnem fenomenalnem vzdušju. Najboljšo napadalno ekipo v DP smo na njenem igrišču zaustavili pri 57 točkah, kar veliko pove. Uspešno smo utrujali najnevarnejše strelce gostiteljev, saj vsi vemo, da moraš imeti spočite noge, da bi lahko natančno zadeval. Po treh takšnih tekmah je to vedno težje. Verjamem, da bomo tako igrali tudi v četrtek doma.«
Ob razpletu so bili navijači Tajfuna kajpada vzhičeni, privrženci domače Slat'ne pa še zdaleč niso bili obupani. V noč in bližnje lokale jih je pospremil Alfi Nipič z znanim refrenom Zapojmo vsi, Štajerska se veseli ... Za ta konec Slovenije je letošnji finale DP prevelik dogodek, da bi ga pokvarili z žalostjo, kaj šele s kakšnim neljubim dogodkom.
