Ljubljana – Dragiša Drobnjak je svojevrstna ikona slovenske klubske košarke. V obdobju 2000-2015 je osvojil šest naslovov državnega prvaka s tremi različnimi klubi, predlani je bil MVP finala v dresu Tajfuna, pri 39 letih pa odločno lovi sedmo lovoriko z Rogaško. V prvi tekmi letošnjega finala je bil tragični junak, a ni iskal alibija. S prstom je pokazal nase.
V zadnjih treh minutah je sicer prispeval pet točk k vodstvu Slatinčanov s 76:73, nato pa se je zanj začela nočna mora. Olimpijin center Nikola Janković, za katerega je bil odgovoren, je v zadnji sekundi zadel trojko in izsilil podaljšek. V dodatnih petih minutah veteran ni obogatil svoje strelske bere, zato pa je bil v ospredju v zadnjih 7,8 sekunde. Iz avta je namreč vrgel žogo v roke kapetanu gostov Gregorju Hrovatu, ki se je zapodil čez celo igrišče, zgrešil iz prodora, toda odbito žogo je ujel »Drobnjakov« Janković in dosegel zmagoviti koš ob zvoku sirene.
»Imeli smo zmago v rokah, a delali napake, tudi taktične. Pred iztekom 40 minut smo si celo želeli, da bi žogo dobil Janković. Pokazal je močan značaj, saj je vzel žogo in izenačil rezultat. Finiš podaljška pa prevzemam na svoja pleča. Videl sem Taylorja Johnsa samega pod Olimpijinim obročem in mu poskušal podati žogo. Ne vem, zakaj. Vedno poudarjam, da moraš v takšnih okoliščinah zadržati žogo do konca, čeprav je kdo prej neoviran. Kajti četudi ne zadeneš v zadnji sekundi, imaš v rokah vsaj podaljšek. Ne morem si oprostiti velike napake. Jaz bi moral biti zadnji, ki bi si lahko privoščil kaj takšnega,« priznava Dragiša Drobnjak.
S soigralci in trenerji Rogaške je morda prezrl, da Janković le ni tako obupno nenatančen, kot bi lahko sklepali po njegovem izvajanju prostih metov. V tej sezoni je na štirih tekmovalnih frontah zadel šest trojk z 19 poskusi (31,6 %), pri prostih metih pa je njegova bera 179:373 ali 48 %. A strateg Rogaške Damjan Novaković vztraja: »Osredotočili smo se na Brandona Jeffersona in Mirka Mulalića. Če bi se moral še enkrat odločiti, koga bomo pustili samega, bi bil to vnovič Janković. V petek bomo imeli vendarle več opcij, saj pričakujemo vrnitev Mihe Fona. Kljub vsemu pa je za Rogaško še vedno uspeh, da je enakovredna Olimpiji.«
Ko so zajeli sapo po bolečem porazu, je šlo Slatinčanom najbolj v nos, da so se lotili prve finalne tekme podobno kot začetka polfinalnega dvoboja z Zlatoroga, v katerem so prav tako klonili v domači dvorani. »Če primerjam tekmi kot celoti, smo se obeh lotili premehko. V prvem polčasu uvoda v finale smo storili le pet osebnih napak, kar je neobičajno malo. Ne smemo si več dovoliti tako mlačnega začetka. Časa je namreč več kot dovolj. Prvak bo moštvo, ki bo zmagalo trikrat. Mi izgubljamo z 0:1, zdaj se moramo osredotočiti na petkovo drugo tekmo. Če si pravi borec, se po takšnem udarcu pobereš in igraš naprej. V tej sezoni smo večkrat pokazali, da znamo bolje igrati v gosteh kot doma. V Tivoli gremo po zmago,« zagotavlja Drobnjak.
Naloga ne bo lahka. Union Olimpija je v torek dobila šesto zahtevno tekmo zapored in ostaja neporažena v letošnji končnici DP. Ob »breaku« v Rogaški Slatini je tudi manj izčrpala nosilce igre, saj je pošiljala v ogenj devet košarkarjev, od katerih jih je sedem prebilo na parketu več kot 11 minut; največ Jefferson in Hrovat po 42. Gostitelji so medtem vztrajali domala le pri petih možeh: Tadej Ferme je igral vseh 45 minut, Darwin Davis 44, Johns 43, Drobnjak 40, trije rezervisti skupaj pa 18 minut, med katerimi niso zmogli niti točke.
»Pričakoval sem, da bodo Ferme, Davis in Drobnjak vlekli, ne pa, da nam bo Johns počel takšne stvari. Pošteno se moramo zamisliti, res pa je, da nimamo takšnega visokega krila. V rezervi imamo opcijo z Devinom Oliverjem na krilu, a ne vem, kdaj jo bomo lahko uporabili. Tokrat smo se izvlekli, a šteje le, da vodimo z 1:0,« ocenjuje Olimpijin trener Gašper Okorn.