Dylan Page že dolgo misli in igra po evropsko

Ljubljana – Tri trojke Dylana Pagea so veliko prispevale k zasuku in zmagi Uniona Olimpije v Kragujevcu, prav met z večje razdalje pa naj bi bil glavno orožje ameriškega krilnega centra. Pri čemer trener Sašo Filipovski zagotavlja, da je 30-letnik iz Wisconsina, ki je že davno prevzel evropsko košarkarsko miselnost, vešč tudi prerivanja pod obročema.

V teh dneh sicer Page iskreno priznava, da je stožiško moštvo še daleč od idealne forme. In da bo moralo ob uvodu sezone nanizati vsaj nekaj zmag, da bi lahko – glede na visoke cilje – normalno dihalo v nadaljevanju. Superpokal, pravi, še ni bil merilo, tudi uvodna zmaga v ligi ABA ne bo kaj prida pomagala, če ji ne bodo sledile druge. »Predvsem ne smemo prepočasi začeti! V tej ligi ne bo lahkih tekem, zaradi potovanj pa bo treba ohranjati tudi duševno svežino – ne le telesno,« opozarja drugi najstarejši igralec v Olimpijinem moštvu, za kapetanom Teemujem Rannikkom, ki šteje 32 let.

»Veliko rezerv še imamo v uigranosti, kemija v moštvu je še v nastajanju. Upam, da se bomo hitro prilagodili na naporni ritem, ki bo sledil takoj po začetku evrolige. Ker nas je starejših le peščica in so mladi v večini, bi to lahko bila naša prednost. Imajo neverjetne zaloge energije, le naučiti se morajo, kdaj ustaviti igro, kako uveljaviti naš slog. Z njimi imamo kakovost, potencial, to so veliko boljši igralci, kot sem jih imel lani v Franciji. Pa je bila tudi tista ekipa mlada. A tile ob normalnem zorenju lahko v nekaj letih zaigrajo še za večje klube,« je prepričan Page, ki kot glavni cilj sezone izpostavlja ligo ABA.

Filipovski je velik um

»Evroliga bo seveda pomembna, tudi jaz bi rad pokazal, da sem po tolikih letih igranja sposoben za nastope na takšni ravni, toda najpomembnejša bo regionalna liga. Želimo si zagotoviti prehod v evroligo tudi za sezono 2013/14,« je odločen Page, ki si ga je ljubljanski trener zaželel tudi zaradi dolgoletnih izkušenj, ki bi jih sicer v moštvu s povprečno starostjo 21,5 leta kronično primanjkovalo. Toda v določenem pogledu je tudi Page pravi zelenec. Četudi se je na staro celino preselil že pred osmimi leti, se mu doslej še ni ponudila priložnost za dokazovanje na evroligaški ravni, še celo v evropskem pokalu ne. Nič čudnega, da si ob poletni ponudbi kljub slabemu slovesu Ljubljančanov ni pustil dvakrat reči, naj vabilo v Slovenijo čim hitreje potrdi.

»Vsi so mi zagotovili, da je s klubom zdaj vse v redu. Verjel sem na besedo. Poleg tega poznam nekaj košarkarjev, ki so v preteklosti nastopali za Union Olimpijo. Zagotovili so mi, da se v klubu dobro dela, da je Ljubljana lepa in da ima povsem novo, veliko dvorano. Sicer pa je bila evroliga sama po sebi zame zadosten izziv. Zastopnik in stanovski kolegi so imeli le lepe besede tudi o trenerju Sašu Filipovskem in zdaj vidim, da se niso motili. Je velik košarkarski um. Kar je super, v karieri sem imel namreč nekaj trenerjev, ki o košarki niso kaj dosti vedeli,« pravi Page, ki je leta 2004 začel evropsko kariero pri Vassilakisu, leto igral še pri Panelliniosu, nato pa nosil dres Mallorce, Granade, Pau-Ortheza in nazadnje tri leta Raonne, s katero je v prvi in zadnji sezoni igral tudi v pokalu eurochallenge.

Ligo NBA pokopal že pred leti

Koliko je po osmih letih v njem sploh še ostalo ameriške košarkarske miselnosti, ki se za mnoge njegove rojake izkaže za največjo oviro pri selitvi na staro celino? »Nič! Po tej plati sem Evropejec. Še ko grem domov, grem v času dopusta, tedaj počivam in mi ne pride na misel, da bi poprijel za žogo. Telo pač potrebuje tudi počitek. Tako dolgo sem v Evropi, da poznam le tukašnjo košarko,« zagotavlja Page, ki ga od rojakov loči tudi podatek, da je že davno pustil za seboj željo slehernega igralca: zaigrati v ligi NBA. »Nekaj časa je bila to seveda tudi moja želja, a potem prideš do točke, ko ti gre dobro, ko najdeš neko pot, ko tudi zaslužek ni slab. Če si pameten, si v življenju dovoliš sanjati le nekaj časa, potem moraš živeti v realnosti,« pojasni »pokop« svojih mladostnih sanj.

»Zadnja leta sem stalno med starejšimi v ekipi, zaradi česar imam tudi drugačno odgovornost. Včasih moraš kakšnemu od mlajših pokazati, kako naj se lotijo tekem, treningov. Čeprav je neverjetno, kako lačni so fantje dokazovanja. Sam sem sicer prišel razmeroma pozno, Filipovski je nekaj akcij pripravil tudi zame in za moj met od daleč, vendar bom moral v vseh prvinah pokazati ogromno. Tudi v obrambi, ki morda ni moja najboljša stran,« priznava Page, za katerega je selitev v Ljubljano – minuli teden se mu je pridružila tudi soproga – tudi precejšnja osvežitev. Zadnja leta je namreč živel, kot pravi, predvsem v manjših mestecih. Roanne ima 45 tisoč prebivalcev, zato zdaj toliko bolj uživa.