Erazem Lorbek: Januarja nam je šlo za las, zdaj bomo previdnejši

Telo že sledi glavi, ki pa jo je zaradi zasičenosti po dolgem poletju včasih treba prisiliti, da sledi telesu, pravi Erazem Lorbek.

Objavljeno
20. oktober 2011 13.14
Posodobljeno
20. oktober 2011 15.17
Tanja Volarič, šport
Tanja Volarič, šport

Ljubljana – Če bi merili posamično kakovost, bi bila razlika med Barcelono in Unionom Olimpijo podobna tisti med razvitimi in državami v razvoju, a se Katalonci ne zanašajo na svoj visok status. Potem ko se niso uvrstili na majski finalni turnir, so letos previdnejši, Erazem Lorbek pa v Stožicah spet pričakuje rjovečega domačega leva. Ni pozabil, s kakšnim naporom so ga ugnali januarja.

Potem ko ste lani delovno temperaturo stopnjevali v pozno jesen in zimo, ste letos že takoj prevzeli vodilno vlogo pri Barceloni.

Predvsem sem prišel iz reprezentance že odlično pripravljen, pa v sistem, ki ga dobro poznam. Še bolj pomembno pa je, da sem si pri trenerju nabral nekaj dodatnih točk z dobrim finišem v prejšnji sezoni. Ve, kaj lahko dobi od mene, kaj lahko ponudim pod košem in mi v tem delu sezone namenja še večjo vlogo kot lani. Je pa težko, pojavlja se zasičenost, tudi časa za regeneracijo ni bilo, pri Barceloni ni predaha, saj nenehno lovimo lovorike, najprej superpokal, sledi pokal, pa DP in evroliga.

Nekaj časa se je govorilo tudi o tem, da bosta brata Gasol, Pau in Marc, »lockout« v ligi NBA izkoristila za igranja za Barcelono. Kako realne so bile te možnosti?

Težko sicer ocenim, kako daleč so bili z morebitnimi pogovori, a mislim, da niso prišli do konkretnejših podobnosti. Je pa res, da zaenkrat oba trenirata z nami, kar daje pripravam dodatno dimenzijo, sta le zunajserijska igralca. Vsaj za nas, visoke igralce se pri treningu to zelo pozna.

Če bi oblekla Barcelonin dres, kar je Pau že zanikal, češ da v primeru predčasnega odhoda ne želi rušiti moštvenega sistema, bi se spremenila tudi vaša vloga pod košem.

Ker sta najboljši centrski par v Evropi, bi bila v tem primeru gotovo glavna igralca, še toliko bolj, ker gre za njun domač klub in imata ogromno navijačev. Na srečo, se mi s temi skrbmi očitno ne bo treba ukvarjati, saj tudi po mojih podatkih ne bo prišlo do tega, da bi bila tudi del igralnega pogona.

S specifično igro, ob kateri je imela težave vsa košarkarska Evropa, vas je Union Olimpija januarja doma skoraj premagala. Kakšno podobo ste si o njej ustvarili pred današnjim gostovanja?

Po ogledu posnetkov je jasno, da so igralci telesno izvrstno pripravljeni, nekaj nosilcev je vendarla ostalo v moštvu, igra pa vseeno ni toliko drugačna, da bi zdaj lahko govorili o popolnem preobratu. Že res, da je lani Kevinn Pinkey s svojim pomikanjem navzven delal igro posebno in da imajo zdaj v Ratku Vardi bolj tipičnega centra, a še vedno veliko igralcev, ki lahko zadevajo od zunaj, celo še bolj strelsko so usmerjeni kot prejšnjo sezono. V Ljubljani je vedno težko igrati, bolj je to njena posebnost, Olimpija prej v Tivoliju, zdaj v Stožicah igra bolj trdo kot v gosteh. Svoje opravi tudi polna dvorana.

Je Barcelona zdaj že v formi, ko odločno pričakuje prvo gostujočo zmago ali se še lovite zavoljo neuigranosti, tudi prehoda iz reprezentančnih v klubske sisteme?

Napak je še vedno veliko, konec koncev smo tudi zato izgubili zadnjo prvenstveno tekmo pri Cajasolu. Zaradi tega sicer nismo postali živčni, a tudi enostavno ni prenesti takega poraza, saj le imamo moštvo, ki je določeno, da posega le po uspehih, pri Cajasolu pa nismo igrali prave obrambe. Preveč skokov smo prepustili tekmecu. Imamo pet novih igralcev, ki se morajo ujeti v mrežo igre, nekateri tudi še polnimo baterije po reprezentančnem poletju, a vseeno moramo to sezono nenehno loviti zmage. Tudi jaz čutim, da telo sicer sledi glavi, jo je pa včasih zaradi zasičenosti po dolgem poletju težko pripraviti, da sledi telesu...

... kaj pa Juan Carlos Navarro? Bil je MVP prvenstva stare celine v Litvi in nosilec španske igre na poti do lovorike. So mu v klubu na začetku kaj pogledali skozi prste ali je tako jeklen, da bolje od marsikoga prenaša napore?

Prav nič jeklen ni, le takšen občutek za košarko ima, da tudi ob utrujenosti njegovo igro opredeljujejo finese, v tem je odličen. Ko se je moral takoj preklopiti na klubski način dela, nič mu niso prihranili in verjamem, da bo tudi v Stožicah naš motor.