FIBA skrbi le, kako bi dala bogatim še več kot ULEB

Če bi na letošnjem evropskem prvenstvu igrali vsi najboljši košarkarji, bi bil Goran Dragić tretji najbolje plačani med njimi. S 14,78 milijona dolarjev bruto, kolikor bo zaslužil v naslednji sezoni, bi zaostal le za Špancem Marcom Gasolom (19,7 milijona) in Turkom Enesom Kanterjem (16,4). Toda vsi trije – in še marsikdo – bodo EP spremljali doma.

Celinska prvenstva leto pred olimpijskimi igrami resda spremlja glas, da so magnet za košarkarje, saj omogočajo uvrstitev na tekmovanje, ki ima zanje največjo težo. Mitu krepko nasprotuje letošnji eurobasket, saj bo na njem manjkalo kar deset od 13 največjih evropskih zaslužkarjev v ligi NBA. Na trenutni lestvici za naslednjo sezono zaseda Gasol 12. mesto, Memphis pa mu bo namenil 5,3 milijona dolarjev manj kot LA Lakers vodilnemu Kobeju Bryantu. Ker je v reprezentanci debitiral na SP 2006 in se od tedaj vsako leto udeležil velikega tekmovanja (brez kolajne je ostal le na mundialu 2010), je odločitev mlajšega od slovitih španskih bratov, da potrebuje prosto poletje, naletela na drugačen odziv kot Kanterjeva odsotnost. Center Oklahoma Cityja je namreč oblekel turški dres le na EP 2011, letos pa se sploh ni odzival na klice selektorja Ergina Atamana. Prek družbenih omrežij se le brani, da je žrtev svojega političnega prepričanja in podpore gibanju Gülen, ki je trn v peti turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.

Med 288 udeleženci letošnjega EP – 27 jih bo prišlo iz lige NBA, torej polovica vseh Evropejcev v elitni ameriški ligi – bo v prihodnji sezoni največ zaslužil Danilo Gallinari. Italijan je pred mesecem podaljšal pogodbo z Denverjem in si zagotovil 14 milijonov letne plače. Sledi mu najboljši igralec in strelec eurobasketa 2013 Tony Parker (13,4), saj imajo pri San Antoniu posebne košarkarske vrednote in ne postavljajo v ospredje denarja. Da bi omogočili delodajalcem sestavo čim močnejše zasedbe, bo denimo Tim Duncan od jeseni igral za pičlih pet milijonov na leto, Emanuel Ginobili za 2,8 milijona $.

Eurobasket zgolj strošek

Podobno razmišlja Pau Gasol, ki je ob lanski selitvi v Chicago pristal na 12-milijonsko znižanje plače, tako da je s 7,1 milijona na 105. mestu, čeprav je bil v minuli sezoni 20. najučinkovitejši strelec prvenstva (povp. 18,5). Še večji »veteranski popust«, kar 15 milijonov, je Dallasovemu lastniku Marku Cubanu lani namenil Dirk Nowitzki, ki ga z 8,3 milijona dolarjev plače najdemo na 92. mestu absolutne ameriške razpredelnice in na 14. mestu med Evropejci v ligi NBA. Toda od košarkarjev, ki so se zvrstili pred njimi, bo poleg Gallinarija in Parkerja na EP igral le še Francoz Nicolas Batum. Vsi drugi, tudi Joakim Noah, Ricky Rubio, Serge Ibaka, Ömer Asik, Nikola Peković, Nikola Vučević in Luol Deng, bodo manjkali zaradi različnih razlogov. Zadnji trije, ker se Črna gora in Velika Britanija nista uvrstili med najboljših 24 reprezentanc stare celine.

Rusi bodo na EP pogrešali poškodovana Timofeja Mozgova in Sergeja Karaseva ter sveže upokojenega Sašo Kauna, pa tudi Alekseja Šveda, ki je po nedavnem podpisu triletne pogodbe s Himkijem, vredne devet milijonov evrov neto, postal najbolje plačani košarkar evropskih igrišč. Finančna razmerja na stari celini sicer še vedno delujejo na ravni »poslovnih skrivnosti«, zato jih je nemogoče primerjati, na eurobasketu pa bodo manjkali tako bogati kot tisti s spodnjih dohodninskih lestvic. Najboljši primer za pisan razpon razlogov za odsotnost je kar slovenska izbrana vrsta, zato se pogosto vprašamo, kolikšen delež krivde nosi mednarodna zveza FIBA. Njen generalni sekretar Patrick Baumann ne skriva, da bi se želel zgledovati po nogometnih kolegih, ki obračajo pravo bogastvo, od katerega imajo veliko koristi nacionalne zveze, reprezentance, igralci in tudi njihova panoga, vendar po 13 letih ostaja na izhodiščni točki. Eurobasket ali mundial ostajata za udeležence zgolj strošek, pri FIBA pa si bolj belijo glave z vojno za prevlado v klubski košarki z ULEB in vprašanjem, kako bi Realu, CSKA, Fenerbahčeju ali Olympiakosu priskrbeli še več denarja, da bi jih privabili na svojo stran.

Lutke v rokah funkcionarjev?

UEFA je medtem že napovedala, da bo na nogometnem EP 2016 vseh 24 reprezentanc prejelo po 12 milijonov evrov »štartnine«. Zmaga v skupini bi bila vredna poldrugi milijon, uvrstitev v četrtfinale tri milijone, polfinale 4,5, prvak pa bi skupno odnesel domov okoli 35 milijonov evrov. Ob teh številkah se lahko vprašamo, koliko bi zaslužili slovenski nogometaši, če bi osvojili 4. mesto na EP, kot so ga košarkarji pred šestimi leti. Kopali bi se v denarju, neredkim bi kanilo v žep več, kot zaslužijo v svojih klubih. Košarkarji bi bili zelo zadovoljni že z desetino teh zneskov, saj bi lahko z njo postorili veliko dobrega za razvoj športa, dobili pa bi tudi občutek, da so sestavni dela nečesa pomembnega, in ne le brezplačne lutke v rokah funkcionarjev.

Jure Zdovc je debitiral v jugoslovanskem dresu na OI 1988 in za Slovenijo zadnjič igral v kvalifikacijah za EP 2000. Kot pravi, so ga izkušnje prepričale, da je najbolje čim manj razmišljati o stvareh, na katere nima vpliva, kot selektor pa se ne more povsem ogniti mnenju: »Nekdo je dobro rekel, da je z nogometom primerljiva le liga NBA. FIBA in ULEB bosta očitno porabili skoraj celotno košarkarsko finančno pogačo na način, ki ne obeta širšega razcveta, le bogati klubi bodo dobili še več. Reprezentance so postale vsem breme, nič drugače pa jim ne bo niti pri ritmu EP na štiri leta. Vse se bodo morale vrniti h kvalifikacijskim tekmam sredi klubske sezone, kar zagotovo ne bo všeč klubom in zastopnikom igralcev, nenazadnje pa niti košarkarjem in njihovim družinam. Upoštevati moramo tudi, da reprezentančni nastopi košarkarjem ne dvigujejo cene, pri nogometu je razmerje drugačno. Domen Lorbek je odigral kopico vrhunskih tekem za Slovenijo, a ni našel kluba na višji ravni. Zato razumem odpovedi.«