Filipovski mu ni namenil prave vloge

Zreče – Pred dvema letoma je moral Edo Murić preskočiti nastop na EP zaradi poškodbe rame, a je pri 25 letih kljub vsemu izkušen reprezentant, saj ima v nogah dve celinski prvenstvi in eno svetovno. Pot je začel kot krilo, v lanskih kvalifikacijah je bil udarni krilni center in stalni član prve peterke, letos bo očitno nadomeščal Anthonyja Randolpha.

Prvo pripravljalno tekmo je mlajši od košarkarskih bratov Murić izpustil skupaj z Gašperjem Vidmarjem, Klemnom Prepeličem in Janom Kosijem. Zato pa bodo konec tedna zagotovo prišli na svoj račun v Mariboru, jutri proti Madžarski in v nedeljo proti Češki.

»Veliko kandidatov je za EP, ki morajo dobiti priložnost, a tudi dovolj časa za dokazovanje. Komaj čakam, da bom s fanti zaigral tudi na tekmi. V Rogaški Slatini so me prijetno presenetili. Čeprav je nastopilo precej novincev in povratnikov v reprezentanci, so se dobro ujeli in hitro 'pogruntali', kaj od njih zahteva sistem igre. Akcije so gladko tekle, napake, ki so v tem obdobju priprav neizogibne, pa bomo odpravili v naslednjih tednih. Pomembno je, da smo videli zajetno mero borbenosti in nesebičnosti,« ocenjuje Edo Murić, ki sodi v krog zanesljivih udeležencev EP. Vprašanje je le, ali bo igral kot krilo, krilni center ali v obeh vlogah.

»Menim, da bom pogosteje 'štirica' in da bom nadomeščal Randolpha. Sem ter tja se bom preselil tudi na krilo, če bo imel tekmec na tem položaju višjega košarkarja. Na preostalih osmih pripravljalnih tekmah bomo videli, kako me bo selektor izkoriščal,« razmišlja srčni Ljubljančan, ki se je letos znašel v vrtincu sprememb. Randolph je namreč dobil slovenski potni list tik pred začetkom priprav, nekdanji prvi krilni center moštva Erazem Lorbek pa se je naknadno uvrstil na seznam kandidatov za EP.

»O Randolphovih odlikah ne bi izgubljal besed, vse pove, da je eden najboljših košarkarjev Reala. Veliko lahko da reprezentanci, saj smo potrebovali prav takšnega igralca. Upam, da bo vsem v čim večjo pomoč in da bo upravičil izredno naturalizacijo. Erazem pa je bil najboljši Evropejec na svojem igralnem mestu, to vemo vsi, ki smo gledali EP 2009 ali tekme CSKA in Barcelone. Trenutno ni na tisti ravni, niti po telesni pripravljenosti niti po občutku za igro, je pa še vedno isti fant. Pomaga nam na vsakem koraku in zelo ga cenim. Veliko pomeni, da je sploh z nami. Zato pa bom pod obročema pogrešal Alena Omića, saj ni bil le naš soigralec, ampak tudi prijatelj. Ali je bila odločitev prava, bomo videli po EP, prepričan pa sem, da bo v prihodnje še zelo prav prišel reprezentanci,« je odločen Edo Murić, ki se je po slovesu od novomeške Krke leta 2014 opekel v tujini. Partizan mu je namreč ostal dolžan 150.000 evrov, ki jih je moral iztožiti prek arbitražnega sodišča FIBA, pri Banvitu pa se ni znašel v moštvu, čeprav sta bila trener in kapetan moštva Slovenca – Sašo Filipovski in Gašper Vidmar.

»V Turčiji nisem bil zadovoljen s svojo vlogo. Sašo je dober trener in ne bi se spustil v podrobnosti. Ne vem, ali je bilo krivo, da sem kot zadnji prispel na priprave zaradi reprezentančnih obveznosti, ali kaj drugega, vendar nisem dobil, kar sem želel, čeprav sem igral po 20 minut na tekmo in je bil Banvit zelo uspešen na parketu. A nikomur ničesar ne zamerim, prav tako ne Beograjčanom. Dve leti čakam na svoj denar, pri Partizanu sem ostal do konca, čeprav me ni plačeval. Ne nazadnje sem z njim podpisal pogodbo za precej manj denarja, kot bi ga lahko dobil drugje, saj sem mu želel pomagati. Na koncu sem bil edini tujec, ki je potegnil kratko, očitno so v klubu vedeli, da ne bom kar odšel,« pojasnjuje nekdanji ljubljenec navijačev Partizana. In kako naprej?

»Nekaj se dogaja, a ne bi še govoril o imenih. Do začetka sezone se bo vse uredilo. Lani sem se verjetno prenaglil, ko sem izbral Banvit, letos si bom vzel čas, da bi proučil, kaj bo najbolje zame. Želim imeti potrebno minutažo, da bi se še naprej razvijal,« razmišlja Edo Murić.