Tiskane izdaje
Lille – Zakaj Francozi ne marajo Špancev, se že kar mora vprašati nevtralni opazovalec zaključnih bojev letošnjega EP. Gledalci namreč žolčno negodujejo in žvižgajo, čim zagledajo svoje sosede, tako da so se Poljaki in Grki v soočenjih z njimi počutili kot doma. »Zato, ker tudi Španci sovražijo nas,« je pojasnil eden od gledalcev z zariplim obrazom.
Povsem logičen odgovor, kako bi lahko bilo drugače. Dolgoletno rivalstvo, ki ne pojenja že dolga desetletja in je zajelo tudi skrajni sever Francije, bo drevi dobilo novo poglavje, saj se bosta jezna soseda pomerila v polfinalu eurobasketa. Tekma bo na francoskih tleh in v trdnjavi Pierra Mauroya, v kateri se zbirajo rekordne množice gledalcev in fanatično spodbujajo Tonyja Parkerja & Co., da bi na domačih tleh ubranili v Ljubljani osvojeno šampionsko lovoriko. Toda Špance žene še večja želja. Francozom se želijo oddolžiti, ker so jim lani pokvarili zabavo v Madridu in jih gladko izločili s 65:52 že v četrtfinalu svetovnega prvenstva, prekosili pa so jih tudi v polfinalu EP 2013.
Z matematičnega vidika so seveda v prednosti gostitelji eurobasketa. Španci se bodo morali znajti v peklu, ki ga bo ustvarilo 27.000 gledalcev, torej dvakrat več, kot se jih je lani zgnetlo na tribune madridske dvorane, prikrajšani pa bodo tudi pri primerjavi zasedb. Za razliko od mundiala ne morejo računati na Marca Gasola, Juana Carlosa Navarra, Rickyja Rubia in Joseja Calderona, Rudy Fernandez pa nudi le nekaj odstotkov svojih sposobnosti zaradi poškodbe hrbta. Njihove pridobitve so Nikola Mirotić, ki je v vlogi naturaliziranega košarkarja precej bolj učinkovit kot Serge Ibaka, vrnitev selektorja Sergia Scariola namesto Juana Antonia Orenge in neverjetni Pau Gasol, ki igra še bolje, kot je v domovini, in s povprečjem 23,6 točke vodi na lestvici najboljših strelcev EP. Francozi so medtem letos močnejši za najučinkovitejša košarkarja moštva na eurobasketu, Nanda de Coloja in – Tonyja Parkerja.
Eden od najbolj bolečih neuspehov v zgodovini španske reprezentance, ki ga lahko postavimo ob bok porazu v finalu EP 2007 z Rusijo v Madridu, še vedno močno skeli Pauja Gasola. Po četrtfinalni zmagi nad Grčijo je zbral soigralce sredi igrišča in jim v veselem klobčiču zabičal: »To je za nami, fantje. Zdaj se moramo pripraviti na Francijo, premagati jo moramo tukaj!« Parker, ob Gasolu in Srbu Nemanji Bjelici eden od najresnejših kandidatov za najboljšega košarkarja EP, medtem vztraja, da nima nikakršnih neporavnanih računov s Španci. »Mnogi so začudeni, ko pravim, da do njih ne gojim nikakršnih negativnih čustev. Celo nasprotno. Zelo dobro se razumem s Paujem in ko se ponudi priložnost, peljeva najini ženi na skupno večerjo. Blizu sem tudi Sergiu Scariolu, ki ga zelo spoštujem, zato sem ga povabil na svoj dom.«
Španski selektor, ki je popeljal reprezentanco do zlatih kolajn na EP 2009 in 2011 in srebrne na OI, preden je prepustil krmilo Orengi, je dal zgodbi dodatno razsežnost: »S Tonyjem sva se pred časom pogovarjala, da bi prevzel trenersko mesto pri Asvelu iz Villeurbanna, saj je predsednik kluba. Ponudba me je zanimala, saj v Evropi ni veliko klubov s takšnimi ambicijami. Rekel bi celo, da jih je vse manj. Takrat trenutek ni bil pravi, a kdo ve, kaj se lahko zgodi v prihodnosti.«
Zmagovalec današnjega dvoboja si ne bo zagotovil le mesta v nedeljskem velikem finalu za zlato kolajno, ampak tudi mesto na OI 2016. Nanje so se že uvrstili gostiteljica Brazilija, svetovni prvaki iz ZDA, prvak Oceanije Avstralija, afriški šampion Nigerija ter najuspešnejši reprezentanci letošnjega ameriškega prvenstva Venezuela in Argentina. Seznam 12 izbranih vrst bodo dopolnili finalista EP, zmagovalec azijskega prvenstva, ki se bo začelo 23. t. m. na Kitajskem, in trije najuspešnejši iz dodatnih olimpijskih kvalifikacij. Na njih se bo julija prihodnje leto predvidoma pomerilo 18 moštev, razdeljenih v tri šestčlanske skupine, mesto pa so si že priigrale Angola, Tunizija, Senegal, Kanada, Mehika, Portoriko in Nova Zelandija.
