Rannikko: Imamo morda najtežjo skupino v zgodovini evrolige

Ljubljana – Če je Union Olimpija doslej delala ogrevalne kroge, bo že ta teden morala povsem obremeniti svoj motor, saj v četrtek začenja še evroligaško sezono. Kar bo zanjo zajeten zalogaj tudi zavoljo pomanjkanja izkušenj. Z najvišjo ravnijo v Evropi se je doslej soočila le polovica ekipe, med njimi najpogosteje kapetan Teemu Rannikko.

Začetek v ligi ABA bi moral biti ogledalo tega, kar vas bo čakalo v naslednjih tednih v evropski eliti. Je prišel poraz s Crveno zvezdo v nepravem trenutku?

Želeli smo si zmage, a nismo igrali, kot smo se dogovorili. Crvena zvezda je takoj ušla na 10, 15 točk in to nam mora biti v poduk. Morda je bila to prava budnica pred začetkom evrolige, opozorilo, da ni uspeha, če ne daš od sebe vse, kar zmoreš. Zagotovo pa v četrtek nihče ne bo razmišljal o tem porazu.

Si pripisujete več možnosti na odprtju evropske sezone pri Cantuju?

Proti Cantuju sem igral zadnji dve leti. Gre za trenutno najboljšo italijansko moštvo, v superpokalu je ugnalo Sieno, za sabo ima odlične evroligaške kvalifikacije, pa še doma bo igralo. Njegov slog igre je podoben kot pri Crveni zvezdi. Predvsem bomo morali držati raven igre vseh 40 minut in upati, da bo to dovolj.

Menite, da je Cantu v boljšem igralnem ritmu zaradi napornega septembra?

Res ima za sabo tri tekme v evroligi, dve v italijanskem DP in superpokalu, od tega nekaj takšnih, ki jih je moral dobiti. A mislim, da smo imeli tudi mi dovolj priložnosti v pripravljalnem obdobju.

Imate sicer izjemno skupino s Fenerbahčejem, Panathinaikosom, Realom. Kakšno bo po vaše razmerje moči v tej družbi, kam se lahko zavihti Union Olimpija?

Naša skupina je morda najmočnejša v evroligi vseh časov. Vsi vedo, kdo so Fenerbahče, Panathinaikos, Real, Himki je zmagovalec evropskega pokala. Mislim, da bomo imeli največje možnosti v domači dvorani, sploh če bo tako dobro vzdušje, kot se ga spomnim iz Tivolija. Na ta način zagotovo lahko pripravimo kakšno presenečenje. Ne bomo pa nikoli favoriti, morali se bomo boriti in upati, da nam bo šlo dobro.

Izhodišče je povsem drugačno, kot ga je imel klub leta 2005, ko ste prišli prvič v Ljubljano ...

Zagotovo. Tudi jaz sem imel sedem let manj, štel sem jih 25 in soigralci so bili bolj izkušeni. Zdaj sem gotovo tudi počasnejši, a lahko kaj dam tudi mlajšim. Klub je imel višji proračun, tudi ambicije. Letos so v klubu vse gradili na novo, pripeljali so najboljše mlade Slovence, z njimi sklenili večletne pogodbe in začeli na novo.

Kaj vas je vodilo, da ste se vrnili?

Tisti dve leti v Ljubljani, med 2005 in 2007, sta bili najboljši v moji karieri. Na to mesto imam lepe spomine, oba z ženo jih imava, tu imava prijatelje in tudi manjšo finsko skupnost. Pozneje sva se poleti sem vračala tudi na dopust. Kdo bi se sicer vprašal, zakaj sem se vendar tako odločil, ko pa ima klub denarne težave, a sem res hotel poskusiti še enkrat. Tudi evroliga je bila izziv. Hočem videti, kam zdaj spadam kot košarkar. Ko sem dobil ponudbo, nisem veliko razmišljal, zgolj nekaj ur in rekel sem da.

Ste pa težave kluba lahko občutili že leta 2007, tedaj je ekipa začela razpadati pozimi, odšel je kapetan Marko Milič, odšli bi tudi drugi...

To je del posla, dogaja se povsod, zadnje čase v vse več ligah in klubih. Meni so pri Olimpiji izplačali vse plače, nobeni dolgovi niso ostali nerešeni, tudi zato sem se rade volje odločil za vrnitev. Če bi prejel le šest plač, se bržkone ne bi.

Zdajšnja zasedba Uniona Olimpije sicer zaradi mladosti in popolne prenove potrebuje čas, ki pa ga zlasti v evroligi ne bo. Boste zato v uvodnem delu sezone bolj obremenjeni starejši igralci?

Mislim, da ne, ritem bo naporen, trener Sašo Filipovski bo moral menjavati 12 igralcev. Konec koncev, ko se enkrat tekma začne, ostane samo košarka, košarka pa je vedno ista, drugačni so le sodniki, tekmeci...

Na pogled ste ta čas »podhranjeni« tudi na vašem igralnem mestu, saj zaradi mladosti in neizkušenosti soigralcev še ni prave zamenjave za vas. To so pokazale že uvodne tri tekme, na katerih vam je minutaža rasla z 22 na 31 minut. Kako razporediti moči, da ne bo preveč?

To težko narediš. Če bo trener hotel, da igram pet minut, bom ubogal, kot bom sledil njegovim navodilom, če bo zahteval 30 minut igre vsako tekmo. Vendarle imamo štiri organizatorje igre. Res je sicer razlika med nami še velika, a upam, da ta igralni položaj to sezono ne bo predstavljal težav. Dominic Waters zdaj nima lahkega obdobja, a je dober igralec, ki lahko še veliko napreduje, Luka Rupnik je nadarjen, a pač 13 let mlajši, Jan Močnik pa tudi že ima evroligaške izkušnje.

Vas še ovirajo posledice poškodbe, zaradi katere ste pozneje začeli trenirati z ekipo?

Seveda še čutim posledice, saj sem bil tri mesece brez košarke in v dveh, treh tednih se ne moreš povsem vrniti. Upam pa, da bom iz tekme v tekmo boljši in da bo šla moja rast v pravo smer. Da nisem še nared, tudi sam opažam med tekmami. A te si hitro sledijo, zato sem prepričan, da bom hitro ujel najboljši ritem.