Tiskane izdaje
Novo mesto – V novo sezono, ki se bo začela z jutrišnjo tekmo za slovenski superpokal, bo Krka vstopila z dodobra prenovljenim moštvom. Trener Aleksander Sekulić ima v moštvu le pet košarkarjev iz lanske zasedbe, ki je tretjič zapored osvojila državni naslov, a vztraja, da je želja nova lovorika.
Izgubili ste štiri člane udarne peterke in dobili sedem novih igralcev. Tako obsežne »revolucije« nismo pričakovali od prvaka, kako ste jo doživeli vi?
Nekateri igralci so odšli, ker so dobili boljšo priložnost, drugi pa so postali predragi in si jih nismo mogli več privoščiti. Za Zorana Dragića smo nekako pričakovali, da se bo preizkusil stopnico višje, kar si je zaslužil s svojo kakovostjo in z odličnimi igrami. Zato pa nam ni povsem šel v račun odhod Jureta Balažiča. Toda dobil je zelo dobro ponudbo iz Turčije, ki je ni mogel zavrniti, Krka pa je ni mogla izenačiti. To sta košarkarja, ki sta bila zelo pomemben del lanskega moštva, zato smo morali predvsem zanju najti ustrezni zamenjavi. Upam, da smo bili uspešni.
V finišu sezone je imel zelo pomembno vlogo tudi MVP finala DP Afik Nissim. Zdaj se kot njegova zamenjava ponuja izkušeni Jakov Vladović, tukaj je vnovič Jaka Klobučar, Mustafo Abdul-Hamida naj bi nadomestil Domen Lorbek, ki naj bi občasno pomagal Edu Muriću obuti Dragićeve čevlje, v Balažičevi vlogi pa vidimo Jurico Golemca. Ali ste si tudi vi tako zamislili rokade?
Okrepitve smo izbrali v okviru zmožnosti kluba. Prav je, da vodstvo ne gre prek meja finančnega načrta, in pri oblikovanju moštva smo se morali podrediti omejitvam. Glede na razmere na tržišču smo dobili res dobre košarkarje.
Dejali ste, da so košarkarji postali predragi. So jim uspehi dvignili ceno ali je Krka znižala proračun?
Težko bi rekel, da smo ga znižali. Vsekakor pa se je nekaterim fantom dvignila cena. Če omenim Nissima, je pri nas igral pod svojo običajno postavko, drugi pa so se podražili po našem naslovu državnega prvaka.
Nissim in Abdul-Hamid še nista podpisala pogodb z novima delodajalcema, torej je njuna cena očitno še vedno papirnata.
Seveda razlogi niso le finančni. Pri sestavi moštva smo morali upoštevati pravila KZS in že pri prvih korakih gledati, da bomo imeli zadostno število slovenskih košarkarjev. To je eden od razlogov, zakaj nimamo več tujcev. Do zadnjega trenutka nismo vedeli, ali nam bo uspelo privabiti Domna Lorbka, prav tako nismo vedeli, kako je z Jurico Golemcem, zato smo morali tudi na drugih igralnih mestih vleči ustrezne poteze. Vzeti smo morali slovenske igralce, ko se nam je ponudila priložnost, da jih sploh dobimo. Na koncu se nam je vse skupaj lepo izšlo. Verjamem sicer, da je bil Mustafa Abdul-Hamid dosegljiv, toda podrediti smo se morali predpisom, ki zahtevajo sedem Slovencev v moštvu.
Krka ima zdaj sedem novincev. Koliko časa bo potrebovala, da bo igrala tako, kot si želite?
Trenutno zagotovo še nismo na želeni ravni. Potrebovali bi več časa za uigravanje, čeprav smo imeli na voljo osem tednov. Od tega se bomo do prve uradne tekme ukvarjali s košarko šest tednov in pol, med katerimi pa smo imeli precej težav s poškodbami. Nekatere so bile posledica reprezentančnih akcij, druge so se pripetile med vadbo. To je težavna okoliščina, ki bo podaljšala čas uigravanja.
Omenili ste kvoto slovenskih košarkarjev. Kakšna pa bo njihova vloga? Od Murića se pričakuje, da bo storil korak naprej, v moštvu je še nekaj mladih reprezentantov: Matej Rojc, Marko Pajić, Tomaž Bolčina, Erjon Kastrati naj bi dobil slovensko državljanstvo ...
Preprosto, prav vsi naši košarkarji, ne le mladi, bodo imeli takšno vlogo, kakršno si bodo priborili na treningih in tekmah. Imena nekaterih silijo kar sama v ospredje, toda s svojimi igrami bodo morali upravičiti, kar se od njih pričakuje. Sezona bo dolga, videli bomo, kako bodo posamezniki napredovali in se vključili v moštvo. Nikoli ne moreš vedeti, kako se bodo košarkarji odzvali v kočljivih trenutkih. Tudi za to bo potreben čas.
Vladović, Lorbek in Golemac so košarkarji drugačnega kova kot Nissim, Dragić in Balažič. Koliko bo zato drugačna Krkina igra?
Res je, težko bi recimo našli še enega Dragića. On je poseben primer v vsej Evropi, saj je zelo malo košarkarjev, ki igrajo s toliko energije, želje in borbenosti kot on. Našli smo košarkarje drugačnega tipa, z drugimi odlikami in seveda s svojimi slabšimi platmi. Vsi skupaj se bomo morali prilagoditi, tako moštvo kot strokovni štab, da bomo iz vsakega posameznika izvlekli maksimum.
Ali to pomeni, da se bo nova Krka bolj zanašala na postavljeno igro in nekoliko manj šprintala v nasprotne napade?
Menim, da lahko še vedno igramo hitro, čeprav posamezni košarkarji niso tako urni. Nekaj pa jih vendarle imamo, predvsem mladih, ki lahko to izkoristijo in bodo morali veliko teči.
Po torkovi tekmi za superpokal z Unionom Olimpijo vas čakajo nastopi na štirih frontah. Ste si jih razvrstili po pomembnosti?
Osnovni cilj je vsekakor državno prvenstvo. V finalu želimo igrati z Olimpijo in, če se nam bo ponudila priložnost, ubraniti naslov. Tako bi še enkrat dokazali, da prejšnja tri leta niso bila naključje. Če tehtamo med ligo ABA in pokalom eurochallenge, bo imelo regionalno prvenstvo, v katerem želimo izboljšati lansko 11. mesto, večji poudarek, čeprav je tudi tekmovanje na evropski sceni kakovostno in zahtevno. Tudi v njem bomo morali pokazati vse, kar znamo.
Sezona prinaša spremenjena pravila uvrščanja v evropske pokale. Ste razmišljali o možnosti, da bi se prek lige ABA poskusili uvrstiti v evroligo?
Pri tem moramo biti realni. Moštva v ligi ABA so se precej okrepila, predvsem Cedevita, Crvena zvezda in Radnički, Partizan je vedno močan, še posebej po vrnitvi Dušana Vujoševića, tudi Union Olimpija ima všečno ekipo, da ne govorim o Cibonini tradiciji. Veliko klubov je, ki vlagajo precej več denarja v igralske zasedbe, zato bilo preveč optimistično računati, da bomo v takšni konkurenci osvojili eno od prvih dveh mest ali da merimo vsaj na finalni turnir. Ne bomo pa se vnaprej vdali v usodo.
Pokal eurochallenge ste že osvojili v sezoni 2010/11, kakšne so ambicije letos?
Pred dvema sezonama nismo računali, da ga bomo osvojili, pa se nam je vse skupaj krasno izšlo z nizom uspehov na vseh frontah. Tega tekmovanja ne kaže podcenjevati, čeprav v njem ne igrajo najbogatejša moštva. V minuli sezoni ga je denimo osvojil Bešiktaš, ki je nato postal turški prvak. Za nas je pokal eurochallenge zelo primeren, saj lahko preverjamo kontinuiteto naših mladih fantov in jih primerjamo z njihovimi vrstniki.
Ste novico, da v Novem mestu ne bodo gradili dvorane za EP 2013, razumeli kot sporočilo, kakšne so športne ambicije okolja?
Težko komentiram te stvari, ker ne poznam ozadja. Dejstvo je, da je imelo Novo mesto izredno priložnost, da dobi novo dvorano. Na žalost se ji je odpovedalo, ne morem pa reči, kaj to pomeni za košarkarje. Slišim, da bo objekt prej ali slej zgrajen, a ne za EP.
Zamenjali ste tudi strokovni štab. Vaš prvi pomočnik Gašper Potočnik je zadnja leta deloval kot glavni trener, Simon Petrov je po koncu igralske kariere novinec v poklicu. Kako se dopolnjujete?
Simon ima veliko igralskih izkušenj, igral je v vrhunskih klubih in sodeloval z odličnimi trenerji, zato bo meni in moštvu v veliko pomoč. Gašper je bil pomočnik na evroligaški ravni pri Olimpiji in zadnja leta tudi v reprezentanci. Prizadevali smo si, da ne bi imeli le močne ekipe, temveč tudi ustrezno strokovno podporo, saj mladi in obetavni košarkarji potrebujejo veliko dela, da bodo napredovali.
