Tiskane izdaje
Zgodba o netipičnih junakih lige NBA, ki ne lovijo strelskih rekordov, ampak delajo vse tisto, kar potrebujejo njihova moštva, je minuli teden dobila novo poglavje. V dresu moštva Golden State je navduševal Stephen Curry, pri Clevelandu pa LeBron James, toda MVP lanskega finala Kawhija Leonarda iz San Antonia je presenetljivo nasledil Andre Iguodala.
Pred začetkom letošnjega finala so stavnice v Las Vegasu ponudile seznam kandidatov za najboljšega košarkarja dvoboja. Na njem se je Iguodala znašel šele na desetem mestu, stavcem pa je obetal dobitek v razmerju 125:1. Ni znano, koliko pogumnežev se je odločilo zanj, toda glavno nagrado je vsekakor dobil krilni košarkar Golden Stata. Do lovorike MVP je namreč prišel v sila nenavadnem slogu. Potem ko je začel kar 758 zaporednih tekem v prvi peterki svojih moštev, mu je trener Steve Kerr pred začetkom sezone predlagal, da bi prevzel vlogo »šestega« košarkarja moštva, ki jo je opravljal vse do četrte tekme finala. Zato je bilo njegovo strelsko povprečje v rednem delu prvenstva (7,8 točke) najnižje v enajstih poklicnih sezonah (povp. 14). V finalu ga je podvojil na 16,3 točke, 5,8 skoka in 4 asistence, kar pa je še vedno komaj tretji dosežek med vsemi dosedanjimi junaki lige NBA. Manj točk sta dosegla le Wes Unseld iz Washingtona v finalu 1978 (9 ob 11,7 skoka) in Earvin »Magic« Johnson iz LA Lakers leta 1982 – 16,2 točke ob 10,8 skoka in 8 asistencah.
Če bi upoštevali zgolj številke, zelo neobičajno zvenijo tudi pohvale za vrhunske odlične obrambne predstave Andreja Iguodale. Zadolžen je bil namreč za spremljanje LeBrona Jamesa, ki se je v šestih tekmah z Bojevniki iz Oaklanda izkazal z neverjetnim povprečjem 35,8 točke, 13 skokov in 8,3 asistence ter kot prvi v zgodovini prevladoval v vseh treh prvinah na vseh šestih finalnih tekmah. Toda upoštevati kaže, da je v obdobjih, ko je bil na parketu Iguodala, njegov izkoristek metov dramatično padel, prav tako pa se je rezultat močno nagnil na stran Golden Stata. V minutah, ko je igral MVP finala, so si Bojevniki prislužili 55 točk naskoka, ko je počival, so zaostali za 30 točk.
»Res zveni nekoliko hecno, če rečemo, da je košarkar dobro opravil svoje delo, potem ko mu je tekmec nasul 44 točk. Andre pa je bil celo odličen. Pokrivanje LeBrona je pač najtežje možno opravilo v košarki. Njegov izbor nasploh imenitno dopolnjuje naše popotovanje, saj je za moštvo žrtvoval največ. Igral je na tekmi All-Star in ima zlato olimpijsko kolajno, a je prepustil mesto Harrisonu Barnesu, zato da bi bila naša klop močnejša,« Kerr hvali Iguodalo, njegov pomočnik Luke Walton, nekoč slavljenčev soigralec na univerzi Arizona, pa se strinja: »V ligi NBA se vse vrti okoli statistike. Igralci zahtevajo minute, točke, skoke in podaje, Andreja pa zanima le, kako bi lahko najbolje pomagal moštvu. Zato je kot domala idealni soigralec dobil vzdevek Scottie Pippen 2.0.«
Iguodala, ki je z 12,3 milijona dolarjev letnega zaslužka tretji najbolje plačani košarkar Golden Stata za Davidom Leejem (15) in Andrewom Bogutom z 12,9 milijona $ (Curry je pospravil 10,6 milijona, Klay Thompson le 3,1), je vnesel veliko tekmovalnosti že na treninge, na katerih je druga peterka Bojevnikov neredko premagovala začetno. Na igrišču pa je bil še manj popustljiv: »Pravijo, da številke razkrivajo resnico, vendar pogosto lažejo. Marsikateri fant ima vrhunsko statistiko, nima pa zmagovalnega slovesa in prave tekmovalne kulture. Na tej točki kariere me zanimajo zgolj moštveni uspehi in moj vpliv na dogajanje na igrišču. Ko zmaguješ, se vse uredi kar samo. Na ta finale sem se pripravljal enajst let in med vsemi tekmami, na katerih sem spremljal LeBrona. Ustaviti ga ne more nihče, z neštetimi drobnimi potezami mu moraš načeti občutek lagodja.«
