Helsinki – Najprej te ignorirajo. Nato se ti smejijo. Potem se s teboj spoprimejo. In slednjič – zmagaš. Tako je Gandhi pred desetletji opisal svojo pot, ki je v marsičem podobna pohodu slovenske košarkarske reprezentance. Tri etape gandijevskega trpljenja je prestala, od svojega 13. zaporednega EP pa si končno obeta nagrado. Upravičeno ali ne, to bo pokazal čas, prvi korak je bil – kljub padcu v zadnji četrtini – v pravo smer.
Biografija Dajte Gogiju žogo in slikanica Goran, legenda o zmaju sta dobili novo poglavje že uvodni dan jubilejnega 40. eurobasketa. Ko je bilo najpotrebnejše, je slovenski kapetan stopil pred svoje soborce in jih v mojstrskem slogu popeljal do pomembne zmage nad žilavimi Poljaki. Met za tri točke (1:5) Dragiću sicer ni šel nič bolje od rok kot v pripravljalnih nastopih, zato pa je znal izkoristiti svojo hitrost, pregled nad igro in izkušnje pri vseh drugih prvinah. Za dve točki je metal 11:18, proste mete 5:5, dodal 4 asistence, 3 dobljene žoge ... Dvajset točk je dosegel že do polčasa, do konca 30 ali tri manj od rekorda izbrane vrste na celinskih prvenstvih – Teoman Alibegović jih je leta 1995 natresel Turčiji 33 – in sedem manj od absolutnega najvišjega slovenskega dosežka v uradnih tekmah: 37 točk Slavka Kotnika 24. novembra 1994 v kvalifikacijah za EP proti Litvi.
Pod Dragićevo taktirko je moštvo zadnjič zaostajalo pri 10:12, v 12. minuti imelo obetavno prednost 34:22, v 28. minuti je vodstvo znašalo že 72:51. Rezultatski lok je zajel učinkovit napad ter solidno obrambo proti neugodnemu tekmecu s spretnim ameriškim dirigentom, celo vrsto gibljivih zunanjih strelcev in dvema robustnima centroma. Pri Sloveniji je sprva izstopal en mož, pravočasno pa so prišli do svojega deleža še drugi. Luka Dončić je v prvih treh četrtinah zmogel le pet točk ob metu iz igre 1:8, a v zadnjem delu zadel dve trojki, načela zrno po zrno – pogača so se držali tudi Klemen Prepelič, Anthony Randolph, Gašper Vidmar & Co. Težave so se začele šele v zadnji četrtini, ko sta Vidmar in Žiga Dimec v štirih minutah morala na hitro iz igre zaradi petih osebnih napak in je vlogo centra prisilno prevzel Randolph. Poljaki so se s težkim topništvom približali na 86:79 dve minuti pred koncem, a je Dragić odbil njihov napad.
Slovenski košarkarji so tako kot vsi drugi nastopajoči z zaskrbljenostjo sprejeli odločitev vodstva FIBA, da na letošnjem EP zaradi znanih razlogov ni sodnikov iz evrolige, saj pravico delijo drugo- in tretjekategorniki brez pravih izkušenj. Včeraj so se občasno pritoževali nad trojico iz Brazilije, Švedske in Latvije, na koncu pa so uvideli, da je vse odvisno zgolj od njih. Selektor Igor Kokoškov je priznal: »Tekma nam je bil prinesla skrbi že pred začetkom, saj so Poljaki odlično igrali pred EP, a je bila tudi psihično zahtevna. V zadnji četrtini smo ostali brez najvišjih košarkarjev, energije in 'nog', zato dela nismo dokončali bolj prepričljivo. V prvih treh četrtinah so fantje pokazali marsikaj dobrega, zato končni rezultat ni realen, v prihodnje pa moramo igrati bolje. Goran je bil pravi vodja, to ni nič novega in zato je z nami.«
Klemen Prepelič je prikimal: »Poljaki kar niso odnehali in mi smo jim v zadnji četrtini pomagali. Goran je eden od zvezdnikov tega EP in je potegnil moštvo, a se seveda zavedal, da ne more sam premagati tekmecev. Luka je bil tokrat nekoliko v ozadju, a je v finišu zadel pomembno trojko in bržkone odločil zmagovalca. Drugi smo prispevali, kolikor smo lahko. Tudi Jaka Blažič, ki strelsko ni izstopal, je zbral sedem skokov in dosegel dragoceno trojko.«
Strateg Poljakov Mike Taylor je športno čestital, a ni bil navdušen nad razpletom: »Razočaran sem nad našo igro, pokopalo nas je 16 izgubljenih žog. Morali bi igrati bolj zbrano in organizirano, saj naši košarkarji niso bili na isti valovni dolžini. Lažje nam je bilo šele, ko sta morala Vidmar in Dimec na klop in smo napadali prek Przemyslawa Karnowskega.«













