Kljub novim zapletom je Erazem prepričan, da bo za SP nared

Ljubljana – V zadnjih dneh Erazem Lorbek navzven širi velik optimizem in tudi v pogovoru za Delo zatrjuje, da njegov nastop kljub zdravstvenim težavam ni vprašljiv, a včeraj so s KZS vseeno odločili, da ne bo potoval na pripravljalni turnir v Litvo. V naslednjih dneh bo imel terapije za koleno, ki mu oteka in onemogoča normalne treninge, ob nadaljevanju težav pa ga prihodnji teden čaka še magnetna resonanca. Šele potem bo jasno, kakšna bo njegova nadaljnja usoda.

Po mesecu ste se v Kranjski Gori spet pridružili reprezentanci, vendar so se po sanaciji gležnja zdaj začele pojavljati še druge težave. Vas kaj skrbi?

Po tolikih letih igranja je normalno, da se pojavijo težave z večimi stvarmi naenkrat. Poškodbo gležnja sem zagotovo povsem saniral, v minulih tednih sem imel stalne terapije pri svojem fizioterapevtu Sašu Vogrinu iz Lenarta. Soigralcem se bom pridružil, ko bom telesno dovolj pripravljen, zaenkrat imam še nekoliko prilagojen program. Predvsem moram zdaj stopnjevati vaje, da bo telo pripravljeno in bo zdržalo napore SP. Prepričan sem, da se bom pripravil.

Selektor Jure Zdovc je v zadnjih dneh nekajkrat izrazil zaskrbljenost zaradi zamika v vaši pripravljenosti …

Mišice pač še niso dovolj močne, da bi zdržale napore na treningih, zato moram delati bolj postopoma, a pričakujem, da bom v kratkem spet z moštvom. Škoda, da še ne morem trenirati s soigralci, da bi se povsem ujeli. A stvari ne smeš prehitevati.

Je lahko nastop na SP še vprašljiv?

Mislim, da ne in da sem na dobri poti. Doslej vse poteka po načrtu. V načrtu ni bilo le poškodbe v juniju. Do nje sem dobro igral v španskem prvenstvu, bil sem dobro pripravljen, potem se je načrt za reprezentanco spremenil.

Koliko vas pri vračanju v formo žene jeza?

Stvar je treba sprejeti, poškodbe so sestavni del športa. Navadil sem se živeti s tem, moral sem se jim prilagoditi. Me pa zdaj res žene odločnost, da se čim prej vrnem na najvišjo raven.

Ko sta s selektorjem Juretom Zdovcem leta 2009 prvič združila moči, ste imeli bržkone celo najboljšo serijo vrhunskih nastopov v karieri. Odtlej se je marsikaj spremenilo, vse bolj vas spremljajo tudi poškodbe, selekcija je domala povsem prenovljena. V kakšni vlogi se zdaj vidite v njej?

Bistvenih razlik ne bi smelo biti. Moštvo me bo na SP potrebovalo, a pomagal mu bom lahko le, če bom pripravljen po najboljših močeh. Zdaj je čas, ko lahko največ naredim zase, da se na SP ne bi ozirali na to, koliko sploh lahko dam. Moj cilj je, da se pripravim do te mere, kot sem bil pripravljen pred petimi leti.

Pa je to sploh mogoče? Vendarle ste starejši, vse bolj vas pestijo tudi poškodbe, da ne omenjamo, da boste ob mesec treninga.

Ekipa je že na visoki ravni, soigralci so zelo pripravljeni, sam pa delam vse, da se jim čim prej priključim. Potreboval bom sicer kakšen teden več, vendar v tem ne vidim težave. Resda še nisem na ravni, na kateri so soigralci, a bom.

A vseeno je pričakovati, da bo vaša minutaža prilagojena.

Če bom igral, ne želim igrati z gledanjem na uro. Če bom pripravljen, bom lahko igral tudi celo tekmo. Zdaj res ne razmišljam o tem, tako ne moreš igrati.

Letošnja reprezentanca spada med tiste v peresni kategoriji. Boste imeli zato pod košem še težje delo, ko se boste soočili s telesno močnejšimi ekipami?

Že res, da bo kateri od tekmecev imel igralca ali dva, ki bosta odstopala po moči, a ne gre za pravilo med košarkarskimi reprezentancami. Mislim, da bomo tudi v takšnih primerih ob dobri telesni pripravljenosti in z izpiljeno taktiko lahko povsem konkurenčni. Veliko bo odvisno od tega, kakšna bo naša igra, ki se bo izoblikovala v naslednjih dveh tednih. Če ima neka ekipa v svojih vrstah zelo robustnega igralca, še ne pomeni, da je v prednosti. Marsikdaj se je pokazalo, da so se moštva s težkimi igralci težje postavila po robu tekmecem, pri katerih je bilo vseh pet igralcev sposobnih igrati na zunanjih položajih in pod košema.

Slovenska reprezentanca je letos še dodatno prenovljena, zato boste izkušeni nosili velik del odgovornosti. Se od vas, predvsem v luči dobrih predstav na prejšnjih dveh EP, glede na trenutno zdravstveno stanje morda pričakuje preveč?

Največ pritiska si naložim sam, saj sem do sebe zelo zahteven. Veliko pove že to, da si želim igrati, kot sem denimo leta 2009. Bo pa moja vloga vendarle nekoliko drugačna, tedaj so bili moji soigralci precej starejši, bolj izkušeni, zdaj nas nekaj stopa na njihovo mesto. Nas pa vse čaka še veliko dela, prave tekme bodo šele prišle.

Zadnja leta si je reprezentanca bolj ali manj nalagala visoke cilje, kakšne prenese letošnja zasedba?

No, prej se je lahko govorilo o kolajnah, imeli smo več izkušenih igralcev, vedeli smo, kaj lahko pričakujemo drug od drugega. Leta 2009 so denimo igrali Primož Brezec, Jurica Golemac, Goran Jagodnik, Matjaž Smodiš. Vsi so imeli za seboj veliko nastopov na velikih tekmovanjih in v velikih klubih. Letos pa je veliko igralcev, ki so prvič zraven. So pa dobro pripravljeni in formo stopnjujemo. Seveda bi si želel igrati v polfinalu, a moramo biti realni.

Poškodbe so postale že sestavni del vaše kariere. Postaja z leti po okrevanjih vse težje vedno znova motor pognati domala z začetka?

Celo kariero je že tako, vsako sezono sem imel kakšne težave. Prej bi rekel, da postaja to vse bolj rutinsko.

Lansko EP je bilo za vse slovenske košarkarje velik izziv, ker so igrali doma, drugo leto prinaša kvalifikacije za OI. Kakšen izziv pa vam predstavlja letošnje SP?

Želim se vrniti v najboljšo formo, da odigram kot sem že na Poljskem 2009 in da predvsem nimam težav s poškodbami. Izziv je dokaj preprost: odigrati dobro SP, v tem primeru bom povsem zadovoljen. Poleg tega še nikoli nisem igral na SP, tokratno bo moje prvo, pa še v Španiji bo.