Kobe, Italijan z rdeče-črno Milanovo krvjo

Kobe Bryant je bil eden od največjih nogometnih navdušencev med zvezdniki NBA.

Objavljeno
27. januar 2020 10.50
Posodobljeno
27. januar 2020 13.47
Še pred dobrim tednom dni je Kobe Bryant z ameriško nogometno oligo (MLS) sklenil partnerstvo. FOTO: USA Today Sports
Ljubljana - »Italijan z Italijani, Milanov igralec, ko je bil v Milanu (in Barcelonin, kadar je bil v Kataloniji) ...« je bil tudi za Italijo in Italijane Kobe Bryant njihov fant.

Življenjska pot Kobeja Bryanta je močno povezana z našo zahodno sosedo Italijo. Njegov oče Joe Bryant je bil vrsto let košarkarski profesionalec v Italiji, igral je za Rieti, Reggio Calabria, Pistoio in Reggio Emiliio. V Italiji je odraščal od šestega do trinajstega leta, zaradi česar nikoli ni skrival pozitivnih čustev do njegove druge domovine, v kateri je stkal še nekaj ljubezni: do hrane, mode, umetnosti in kajpak nogometa.


Milan, prva športna ljubezen


Z njegovo tragično smrtjo je enega od svojih največjih privržencev izgubil tudi nogomet. Kobe je med svojimi kolegi v NBA veljal za nogometnega navijača št. 1. Pri LA Lakers ni bil edini, tudi legendarni Kanadčan Steve Nash, eden od košarkarskih mentorjev Gorana Dragića, je imel in še ima nogometno strast (je eden od lastnikov španskega prvoligaša Mallorca). Njuno nogometno dinastijo pri »Jezernikih« nadaljuje tudi eden do delničarjev evropskega prvaka Liverpoola LeBron James.



Kobe je nekoč priznal, da je bil rdeče-črni Milan »krivec« za njegovo nogometno navdušenje. A vse se je začelo na ulici, na betonskih igriščih, kjer je, kot je povedal, rušil jezikovne in kulturne ovire.



»Hodil sem okoli in videl, da se na igrišču podijo fantje. Niso igrali košarke, to je bil neki drug šport. Postavljeni so bili goli. Stopil sem do njih in počasi so me sprejeli medse. Postal sem igralec, niso me izbrali za vratarja,« je Kobe razkril, kako se je srečal z igro, ki se ji ni odrekel tudi takrat, ko je bil nesporni košarkarski vladar.


Igralno strategijo črpal iz nogometa


Kljub vsemu je bil očetov vpliv prevelik. »Najprej sem igral nogomet, nato košarko. Potem sem igral nogomet, nato spet košarko,« je slikovito opisal, kako se je vrtel njegov dnevni ritem med italijanskimi vrstniki, s katerimi je preživel skoraj osem let.



Nogomet je imel pri Kobeju poseben status, saj je že zelo zgodaj spoznal, kako pomembno družbeno vlogo je imel v njegovem odraščanju. »Nenehno smo se družili in se veliko pogovarjali. Spoznal sem pomembnost prijateljstva,« je poudaril. Pozneje, ko je bil še zvezdnik, je nogometne veščine vpeljal v košarko.

»Nogomet je strateška igra. Ko prejmeš žogo, moraš dobro predvidevati poteze naprej. Videti, kje se gibljejo drugi, kaj boš naredil. Že v mladosti so me naučili igrati v trikotniku, kako pomembno je izkoristiti prostor. Kako hitro se giblje žoga in kako hitro je treba sprejemati odločitve, jih obdelati, ker se pred teboj vedno nekdo giblje.«


Ronaldinho, Beckham, Messi, Neymar


Ronaldinhove čarovnije so navdihovale tudi Kobeja. In obratno. Brazilec in Američan sta stkala pristno prijateljstvo ter ga razširila na druge zvezdnike. Z Davidom Beckhamom sta se povezala, ko je Anglež igral v Los Angelesu.

»Rekel mi je, da me bo spoznal z najboljšim igralcem na svetu. Odvrnil sem mu: 'Saj sem ga že. Najboljši si.' Ne, ne, je nadaljeval in pokazal na malega fanta ter rekel. On bo nekoč najboljši nogometaš na svetu. To je bil Lionel Messi,« je Kobe odkril, kako mu je Brazilec predstavil Argentinca, pozneje je krog prijateljev razširil še Neymar in še vrsto drugih velikih nogometnih asov.



Bryant je bil tudi med najvidnejšimi oglaševalci ameriškega nogometnega prvenstva (Major League Soccer). Še pred dobrim tednom je pomagal pri sklenitvi partnerstva med MLS in BodyArmor, proizvajalcem športnih napitkov, pri katerem je bil eden od lastnikov.