Kokoškov tudi v reviji košev našel slabosti in rezerve

Gladka zmaga nad Kosovom ne sme niti malo vplivati na osredotočenost slovenske reprezentance v kvalifikacijah za EP.

Objavljeno
02. september 2016 00.18
Košarka Slovenija Kosovo,Ljubljana Slovenija 31.08.2016 [Košarka]
Eduardo Brozovič
Eduardo Brozovič
Ljubljana – Da je slovenska košarkarska reprezentanca boljša od kosovske, so udeleženci sredinega dvoboja vedeli še pred prvimi meti proti stožiškema obročema. Toda tudi formalnosti je treba opraviti in izbranci Igorja Kokoškova so se lahko po njej pohvalili z najvišjo zmago v prvem kolu kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2017. Najbližje slovenskim +45 je bila Gruzija, ki je odpravila Albanijo za 39 točk.

Okoliščine v Stožicah so omogočile nešteto zabavnih paradoksov. Ker je reprezentanca Kosova v sredo odigrala svojo prvo uradno tekmo nasploh, so se hudomušneži muzali, da je sicer doživela najvišji poraz v zgodovini moštva, a da hkrati še nikoli ni bila tako blizu zmagi. Prav tako zveni zelo nenavadno, da je Dardan Berisha tako učinkovit branilec, da se je že v enem nastopu povzpel na vrh lestvice najboljših strelcev svoje države. Prihodnost bo seveda začela postavljati stvari na svoje mesto, za vse večne čase pa bo ostalo zapisano, da je Drilon Hajrizi dosegel prvi uradni koš za Kosovo.

S številkami smo se precej manj poigravali 22. junija 1992, ko je Slovenija doživela ognjeni krst na tekmovanjih FIBA. Ob začetku kvalifikacij za olimpijske igre v Barceloni je štelo le, da je kar s 83:54 položila na pleča eno od najbolj neugodnih tekmic – Bolgarijo. Da so bili najboljši strelci v takratni tekmi Slavko Kotnik (18), Jure Zdovc (15), Dušan Hauptman (15), Peter Vilfan (13) in Teoman Alibegović (11), je bilo domala samoumevno, Zmago Sagadin je raje izpostavil, da je moštvo s skupnimi močmi ustavilo na ničli centra z izkušnjami iz lige NBA Georgija Glučkova, ter zahteval ohranitev osredotočenosti za naslednjega tekmeca.

Podobno zdaj počne Igor Kokoškov. Prav malo mu pomeni, da so njegovi košarkarji dosegli tretjo najvišjo zmago v uradnih nastopih – leta 1993 so ugnali Moldavijo s 122:67, leto poprej Irsko s 101:53 – ali da je bil v sredo prvi strelec Goran Dragić z 22 točkami. Zelo dobro se je namreč zavedal, da bi jih lahko zbral dvakrat ali trikrat več, če bi se gnal za reprezentančnim rekordom Slavka Kotnika, ki je novembra 1994 dosegel kar 37 točk na izjemno zahtevnem gostovanju pri Litvi v Vilniusu.

Več je Kokoškovu pomenilo, da je njegovo moštvo omejilo prvega zvezdnika kosovske reprezentance Justina Doellmana na 7 točk ob metu iz igre 3:11, saj mu Edo Murić ni pustil do sape. Pa vendar ni bil povsem zadovoljen z obrambnim učinkom moštva. »Motila so me nihanja, vzponi in padci, ki so nas ves čas spremljali že v pripravljalnem obdobju. Razumem, da naše moštvo mora igrati karseda hitro in da se na ta način prikrade kakšna napaka več. Toda vseeno menim, da smo prejeli preveč točk,« je vztrajal Kokoškov, potem ko so njegovi izbranci dovolili tekmecem, da so dosegli 68 točk ob 59,5-odstotnem izkoristku metov iz igre. Zato bo že jutri zahteval boljšo obrambo, izziv pa bo kar pravšnji. Bolgari namreč po tradiciji igrajo na domačem parketu bistveno bolje kot v gosteh, po sredinem porazu z Ukrajino v Kijevu z 69:79 pa zagotovo ne želijo prezgodaj ostati brez možnosti za uvrstitev na eurobasket.

Dolgih 24 let po uspešnem krstu v Bilbau bi se morda kazalo spomniti, kako je Slovenija opravila z Glučkovom in njegovo druščino. »Bolgarija in Ukrajina sta kar izenačeni moštvi, zato se moramo resno pripraviti na gostovanje v Botevgradu. Sam nimam težav z motivacijo, na sleherni tekmi igram na vso moč, drugače niti ne znam. Če na parketu nisi stoodstoten, se lahko tudi hitro poškoduješ. Kvalifikacije bodo hitro naokoli, zato gremo na polno!« je obljubil Zoran Dragić, ki je proti Kosovu zbral 17 točk in 5 skokov ter s srčnostjo dajal zgled soigralcem.