Tiskane izdaje
Šele pet tednov je minilo od zmagoslavja slovenskih košarkarjev v Istanbulu, po katerem smo dobili potrditev, da so razmere v evropski in naši košarki zelo daleč od idiličnih. Kaos je kmalu zajel vse ravni celo hitreje, globlje in še bolj dramatično, kot so napovedali najbolj črnogledi. Zaradi spora med mednarodno zvezo FIBA ter vodstvom evrolige in 16 največjimi klubi stare celine ne grozi le, da se bodo kvalifikacije za SP 2019 sprevrgle v farso. Namesto, da bi poskusili najti kompromis, prepirljivci kar tekmujejo, kdo bo pri populističnih manipulacijah uporabil bolj prepoznavnega govorca, da bo oblatil drugače misleče in dodatno povečal škodo. Predsedniki nacionalnih zvez in selektorji reprezentanc žolčno zastopajo eno stališče, klubski šefi in trenerji napadajo nazaj. Košarkarji, ki bi seveda radi branili barve svojih delodajalcev in domovin, pa se čudijo, zakaj jih ni nihče ničesar vprašal vsaj, ko se je prepir razplamtel pred dvema letoma. Od napovedi sprememb kvalifikacij pa je minilo celih pet let.
Zmedo je zelo dobro opisal Luigi Datome, adut evropskega prvaka Fenerbahčeja in kapetan italijanske reprezentance: »FIBA, ki s kvalifikacijami načrtuje lep dobiček, prireja reprezentančna 'okna', v katerih naj bi košarkarji igrali brezplačno in se zato odpovedali tekmam kluba, ki jih plačuje.« Ker se mu zdi nesmiseln tudi zadnji predlog FIBA, po katerem bi reprezentanti odigrali pet tekem v enajstih dneh in neredki prekrižarili ves svet, se je prvič odpovedal selektorjevemu vabilu. V slogu, naj igra, kdo zmore in kdor misli, da imajo kvalifikacije – prvič po letu 2003 obvezne za vse izbrane vrste in sredi klubske sezone, za nameček z 12 tekmami namesto šestih – smisel tudi brez zvezdnikov evrolige in lige NBA. Če je pred poldrugim desetletjem v elitni ameriški ligi igrala le peščica Neameričanov, jih zdaj kar 108 in bodo imeli poseben status. Za Danila Gallinarija iz LA Clippers je samoumevno, da novembra in februarja ne bo igral za Italijo, njegovemu rojaku Datomeju grozi, da bo v očeh mnogih izdajalec.
Generalni sekretar FIBA, Švicar Patrick Baumann, je že pred 16 leti dokazal, da nima občutka za diplomacijo in dobrobit košarke, saj je pomagal pregnati najboljše klube pod okrilje ULEB. Ob lanski ustanoviti »lige prvakov« jih je arogantno poskusil pridobiti nazaj z ustrahovanjem in smešnimi suspenzi za reprezentance, zdaj pa se je očitno izgubil v času in prostoru ter večnem ravsu s prvim možem evrolige Jordijem Bertomeujem, ki je prav tako vreden svojega denarja. Toda ker dobro vemo, kdo je zadolžen za ozke interese peščice in kdo za globalni razvoj košarke, bi se morala FIBA drugače, precej bolj spravno, lotiti popravljanja lastnih napak. S tem bi dala svetel zgled tudi vodilnim pri Košarkarski zvezi Slovenije, ki so v primeru nedavne stavke sodnikov in odloga začetka DP potrdili, da bolj verjamejo v argument moči (in spletk) kot v moč argumenta.
Modreci pravijo: ko je kompromis nujen, se zapletejo v pat le bedaki. Pat in Mat, češka animirana junaka, ki nenehno poskušata nekaj popraviti, a še večata škodo, bi dodala: A je to!
Kompromisi za telebane
Kaos je kmalu zajel vse ravni celo hitreje, globlje in še bolj dramatično, kot so napovedali najbolj črnogledi.
Objavljeno
22. oktober 2017 21.51
BASKETBALL-EURO-2017-SLO-SBR
