Tiskane izdaje
Ljubljana – Ni prav veliko manjkalo do trojne slovenske zmage v 12. kolu lige Telemach. Uspehu se je močno približala tudi Krka, a je klonila po podaljšku, košarkarji Tajfuna in predvsem Olimpije pa so se razveselili minulega konca tedna kot izgubljeni sredi Sahare oaze z osvežilnimi napitki. Zaradi izidov zadnjih tednov so bili namreč vse bolj nestrpni.
Državni prvaki iz Šentjurja so dočakali vrnitev Emirja Zimića, ki je zaradi poškodbe izpustil zadnje nastope v regionalni ligi in pokalu FIBA. Orjak iz BiH je v 19 minutah korektno opravil svoje delo, glavne naloge pod obročema pa je vendarle opravil Tomaž Bolčina. Z 19 točkami (za dve 6:10, za tri 1:1, prosti meti 4:5) in 8 skoki je 21-letni center iz Šempetra pri Novi Gorici za točko popravil svoj strelski rekord v ligi ABA, ki ga je dosegel pred dvema mesecema med dvobojem s Cibono, Upoštevati pa kaže, da kljub mladosti že peto sezono igra med regionalno elito, saj je pred letošnjim prestopom k Tajfunu nosil dresa Heliosa in Krke.
Ker je Sandi Čebular dosegel le polovico svojega običajnega strelskega učinka, je bil zlata vreden tudi prispevek 22-letnega organizatorja igre Domna Bratoža. Šentjurčanom vendarle ni bilo lahko proti moštvu Aleša Pipana, čeprav so vodili domala vso tekmo. Obe moštvi sta namreč imeli težave z natančnostjo in sta zadeli le po tri trojke, kar je Tajfun v dobršni meri nadomestil z boljšim skokom (34:24). Najvišjo prednost si je priigral v 26. minuti (43:34), v zadnji četrtini pa se mu je MZT nekajkrat približal na točko razlike, nazadnje pri 63:62. Piko na i pa je v končnici postavil Bolčina s košem iz igre in dvema prostima metoma.
V Stožicah je po petih zaporednih porazih v ligi ABA zapihal svež veter, gledalci pa so si po prepričljivem začetku Uniona Olimpije (30:17) obetali celo lahko delo. Toda brez stresa tudi tokrat ni šlo, čeprav je kapetan moštva Sašo Zagorac odigral prvih osem minut po poškodbi kolena. Še vedno je manjkal Zack Wright in vnovič tudi Mitja Nikolić, met pa je bil le občasno zaveznik Ljubljančanov, medtem ko je Metalac zadel deset trojk. Najbolj natančna sta bila Boris Bakić (za tri 4:7) in Tomislav Gabrić (5:10), ki sta pripeljala svoje moštvo do minimalnega zaostanka (56:59 in 60:64), toda njun učinek sta pravočasno prekinili trojki Mihe Lapornika in Luke Rupnika, ki je le za točko zaostal za svojim rekordom v ligi ABA, doseženim ob lanskem gostovanju v Zadru.
Po zmagi je odleglo tudi Olimpijinemu trenerju Gašperju Potočniku: »Vedeli smo, da je Metalac zelo neugoden. Čeprav smo zgodaj prišli do prednosti desetih točk, se ni predal. Vseskozi nam je dihal za ovratnik. Mislim, da smo zmagali izključno zaradi obrambe, predvsem pritisk po celem igrišču je povzročal veliko težav gostom. Bilo je sicer nekaj nesporazumov, ampak energija in pristop sta bila prava vso tekmo. V drugem polčasu je bila naša igra na trenutke premalo aktivna, kar moramo popraviti, ampak na koncu šteje zmaga.«
Krka se je odpravila v Sremsko Mitrovico brez prvega trenerja Ivana Velića, ki so ga zadržali osebni razlogi, vendar tudi z njegovim pomočnikom Vladimirjem Anzulovićem v vlogi dirigenta s klopi ni opustila ambicij. Odločno je začela in vodila z 11:2 in 26:16, toda ob vse bolj agresivni igri Mege Leksa se je njena prednost začela hitro topiti. Mlade domače moštvo se je namreč izkazalo z odličnim napadalnim skokom in celo ujelo eno žogo več po novomeškim obročem (24) kot pod svojim (23), kar mu je že ob polčasu prineslo prednost štirih točk. V 25. minuti je srbsko moštvo vodilo s 53:46, a je Krka z razpoloženim Juretom Lalićem (za dve 10:12) pripravila nov zasuk, ki ji je prinesel prednost 59:58. V zadnjo minuto so Novomeščani vstopili z naskokom 69:68, a jim ni zadoščal, Nikola Ivanović je celo zamudil priložnost, da bi pred iztekom 40 minut prinesel zmago Megi Leksu. Zamujeno so gostitelji nadomestili v podaljšku, ki so ga dobili s 13:6.
Vladimir Anzulović je po porazu poudaril: »Nikomur ni lahko v Sremski Mitrovici, saj je Mega Leks zasluženo hit prvenstva – tako zaradi rezultatov kot igre, ki jo prikazuje. Naši košarkarji so uresničili večino dogovorov v moštveni taktiki, bilo je nekaj napak pri individualnih odločitvah, ki so se kazale v velikem številu izgubljenih žog in nasprotnikovih napadalnih skokih. Slednji so bili posledica tudi naše nižje postave. Ko smo imeli zmago na pladnju, smo zgrešili nekaj odprtih metov.«
