Krzyzewski zdaj trosi hvalnice Litvi

Danes prvi polfinale košarkarskega SP. Ameriški selektor tudi po +43 delil komplimente slovenski reprezentanci.

Objavljeno
11. september 2014 02.39
Eduardo Brozovič, poročevalec
Eduardo Brozovič, poročevalec
Barcelona – »Boj se Danajcev, tudi ko prinašajo darila,« so v davnih časih opozarjali Trojanci, v današnjih dneh pa bi lahko dejali: »Pazi se Američanov, ko ti v uho stresajo medene hvalnice.« Košarkarji ZDA so v minulih dneh ustavili plaz komplimentov na račun slovenske reprezentance le za manj kot dve uri. Toliko, da so jo namahali s 43 točkami razlike.

Čim so preskočil četrtfinalno oviro in se začeli pripravljati na današnji polfinale z Litvo (ob 21. uri), pa so že nadaljevali v svojem slogu. »Vedno nam je v veliko čast igrati s Slovenijo. Ima odlično vodeno reprezentanco in izjemno branilsko navezo, saj brata Dragić in Domen Lorbek sodijo med najboljše na SP. Vedeli smo, da nas čaka zelo težko delo,« je po tekmi dejal selektor ZDA Mike Krzyzewski, ki je na svetovnih prvenstvih še tretjič popeljal svoje moštvo do zmage nad Slovenijo. Na SP 2006 je bilo 114:95, štiri leta pozneje 99:77, v torek pa je končna razlika prekašala seštevek obeh zaostankov iz Sapora in Istanbula. Čeprav Američani od leta 1992, ko se začeli pošiljati na velika tekmovanja košarkarje iz lige NBA, še nikoli niso imeli tako mlade reprezentance brez enega samega velezvezdnika najvišje kategorije.

»Odlična tekma, klobuk dol pred Slovenijo, ki ima izjemne košarkarje in vrhunske strelce za tri točke. Borili so se in igrali trdo, zato smo se lahko odlepili le s izjemno čvrsto obrambo,« je poudaril Anthony Davis, prvi strelec ZDA na letošnjem SP. Proti slovenski izbrani vrsti je zbral 13 točk, tri blokade in 11 skokov, torej le enega manj kot Jure Balažič (6), Alen Omić (3), Uroš Slokar (2), Miha Zupan (1) in priložnostni krilni center Edo Murić (0) skupaj. Ameriško moštvo je že od prve minute pobiralo odbite žoge kar prek glav naših fantov ter na koncu zmoglo kar 23 napadalnih skokov, kar je bržkone še eden od novih črnih rekordov slovenske reprezentance, in 42 točk z nasprotnimi napadi; Zdovčeva četa le šest.

Pred Američani sta le še dve tekmi in danes jih čaka posebno moštvo. Litva je namreč le z zvrhano mero sreče ugnala Slovenijo, kar bi pomenilo, da bi morala biti podobno lahek plen. Toda če bi Mike Krzyzewski lahko izbiral tekmece, bi bržkone uvrstil »Lietuvo« na zadnje mesto želja. Od leta 2000 sta se moštvi resda pomerili šestkrat in ZDA so izgubile le na OI 2004 z 90:94. Toda od petih zmag je bila le ena z dvomestno razliko – v polfinalu prejšnjega SP v Turčiji (89:74). Na OI v Sydneyju je bilo 85:76 in v polfinalu le 85:83, v tekmi za 3. mesto atenskih OI 104:96, pred dvema letoma pa v Londonu 99:94, čeprav je bila ameriška olimpijska zasedba prepolna asov s Kobejem Bryantom, LeBronom Jamesom in Kevinom Durantom na čelu.

»Dobro poznam litovsko košarko, saj jo imam zelo rad. V njej je čutiti, da fantje igrajo s posebno strastjo. Martynas Pocius je študiral na moji univerzi Duke in na SP igra odlično. Zelo spoštujem Litovce, tudi navijače, ki tako kot slovenski pripravijo posebno vzdušje v dvorani. Vem, da v Španiji ni Linasa Kleize in da je Mantas Kalnietis poškodovan, toda tudi brez dveh najboljših košarkarjev Litve nas čaka peklensko delo. Njihovi centri so pametni in natančni strelci za tri točke, kar bo poseben izziv za naše visoke pobe. Jonas Valančiunas je najboljši center, s katerim se bomo srečali letos,« vztraja Krzyzewski.

V litovskih vrstah je medtem čutiti podoben zanos kot pred dvema dnevoma v slovenskih. Besednjak pa je domala identičen. »Z Američani se moramo stepsti, ustaviti jih moramo po tleh, saj v zraku nimamo večjih možnosti, ne smemo se spustiti v divjanje z njimi ... In tudi: »So zelo dobri, vendar ne nepremagljivi.« S tem se strinja tudi Krzyzewski: »Ne, ne, seveda nismo. Imamo zelo mlado moštvo in odlične atlete, zato sem ob polčasu tekme s Slovenijo dejal igralcem, da najbolj pogrešam zrelost. V mednarodni košarki je težko zmagovati z mladimi. Tega smo se naučili v polfinalu SP 2006 po zaslugi grške reprezentance in mojega dobrega prijatelja Panagiotisa Giannakisa.«