Tiskane izdaje
V teh dneh naj bi bila športna Rusija nasmejana. Svetovno prvenstvo v plavanju bo očitno med tistimi prireditvami, nad katerimi v tem delu sveta po organizacijski plati spet ni nikakršnih pripomb, obenem v državi praznujejo tudi 35 let od olimpijskih iger v Moskvi. A prijetne in ne prevroče poletne dneve je v Kazanu pokvarila novica z vrha svetovne košarke o suspenzu Košarkarske zveze Rusije …
Vitalij Mutko seveda širnemu svetu ni tako znan kot predsednik Vladimir Putin ali Dmitrij Medvedjev, pred dnevi pri nas gost Gornjesavske doline. Vendar pa vsaj v domovini obraz ministra za šport, turizem in politike mladih Ruske federacije poznajo mnogi: z njim so pač neposredno povezana vsa velika tekmovanja, ta pa si v največji deželi na svetu sledijo kot po tekočem traku.
Mutko (star 56 let, doma iz Krasnodarja) je tako užival v prvem tednu SP v plavanju, ko je v Kazanu završalo na prizoriščih vaterpola, skokov ter sinhroniziranega in maratonskega plavanja, nato se je vrnil k obveznostim v Moskvi, v tem tednu bo spet med plavalci. A dobro voljo mu je skazila kazen Mednarodne košarkarske zveze (FIBA), katere predsednik Horacio Muratore je poslal pismo, v katerem piše o nezadovoljstvu zaradi zmede v vrhu ruske zveze in zato tudi o napovedanem suspenzu za vse reprezentančne selekcije.
Tako je minister, v ruskem prostoru sicer silno avtoritativna oseba, moral med SP v plavanju sredi novinarskega središča govoriti tudi o tem košarkarskem zapletu, pri katerem gre pravzaprav za obračun dveh struj v boju za interno oblast. Po zadnjih volitvah so si sledile pritožbe, ruska zveza je že več mesecev brez predsednika, zmedo pa je v živo opazil prav prvi mož FIBA, potem ko je pred kratkim v okolici Moskve obiskal svetovno prvenstvo košarkaric do 19 let.
»Ljudje, ki so zakuhali to kašo v vrhu naše košarke, se morajo zavedati možnih posledic,« minister na začetku izredne novinarske konference ni iskal izgovorov, nakar je večkrat poudaril, da napovedanega »izgona« vseh reprezentančnih selekcij, vključno s člansko moško, pred katero je prihodnji mesec evropsko prvenstvo, ne pričakuje: »Glede prepovedi nastopov nisem zaskrbljen. A nekaterih nerešenih vprašanj pri zvezi se moramo lotiti zelo resno. Potrebujemo izredno sejo, na kateri bi za vse večne čase pospravili v skladišče zgodovine ta zaplet glede predsednika nacionalne košarkarske zveze.« Nato pa je še enkrat ponovil, da navzlic odločitvi FIBA o diskvalifikaciji ruskih reprezentančnih selekcij z velikih tekmovanj te ne pričakuje: »Takšna pot ne bi bila pravilna. V tem primeru ruske košarke ne bi bilo v Evropi, komu bi bilo v tem primeru lažje? Prav nikomur!«
Jasno je, da bi se najodmevneje zapletlo pri septembrskem evropskem prvenstvu, za katerega se sicer Rusi resno pripravljajo, saj se ponašajo z obetavnim novim rodom in se zato spogledujejo s kvalifikacijskim olimpijskim vizumom za Rio de Janeiro. In četudi so pri moskovskem športnem dnevniku Sport Ekspresu ob koncu tedna črnogledo napovedali, da bo po preverjenih virih mesto kaznovane ruske vrste na prihajajočem EP v skupini A (ob Franciji, Finski, Izraelu, Poljski in BiH) zasedla Romunija, v takšen scenarij ne gre povsem verjeti. Nenazadnje so za tekme ruske reprezentance v Montpellieru, francoskem prizorišču uvodnega dela prvenstva, prodali že precej vstopnic kot tudi turističnih paketov za navijače iz Moskve, St. Peterburga in drugih mest. Pri reprezentančnem vodstvu so že zdavnaj uredili vse logistične zadeve glede nakupa letalskih vozovnic in namestitev na prvenstvu, zapletlo bi se tudi s TV pravicami in že plačanimi stroški ruske televizije. Povrhu pa romunske prepoznavnosti v košarkarskem svetu nikakor ne gre primerjati z rusko, posel bi bil tudi za prireditelje ob izostanku ruske reprezentance precej slabši …
A kot je bilo slišati tudi med domačimi novinarji v prostornem kazanskem novinarskem središču SP v plavanju, morajo krivdo za nastali zaplet prevzeti predvsem pri zmedeni ruski zvezi, ki še ni znala presekati vozla ob boju za predsedniško mesto menedžerke Julije Anikejeve in nekdanje košarkarice Svetlane Abrosimove. Prva je uživala podporo nekdanjega predsednika zveze Sergeja Černova kot tudi vodstva regionalne lige VTB, Abrosimova je adut novega vala bogatih funkcionarjev, denimo Mihaila Prohorova, v ligi NBA predsednika Brooklyn Nets, ter Andreja Vatutina, prvega moža domače košarkarske inštitucije – moskovskega CSKA.
Volitve so razkrile zmago prve struje z Anikejevo, a po pritožbi zavoljo nepravilnosti je nastala zmeda. Vrhu FIBA nikakor ni všeč, da tako velika zveza, kot je ruska, ne more izbrati predsednika in se skriva za vršilci dolžnosti, tako je tudi Muratore na prvenstvu deklet spoznaval popolno zmedo zaradi brezvladja, pa četudi je bilo tekmovanje – kot pravzaprav vedno znova v zadnjih letih na ruskih športnih prizoriščih – organizirano brez pripomb.
Obenem je tudi slišati, da se v taboru poraženke Abrosimove nikakor nočejo sprijazniti s takšnim razpletom, ker v ozadju skrivajo velikega aduta za prihodnost, upokojenega košarkarskega asa Andreja Kirilenka. Večkrat je že omenil, da bi po končani aktivni športni poti (ducat let v ligi NBA pri Utahu, Minnesoti in Brooklynu) rad doma prevzel pomembno vlogo pri zvezi, nikakor ni bil presenetljiva niti vsebina njegovega pogovora za Sport Ekspres, v katerem je govoril o zanj pričakovani kazni in poučnih sankcijah za rusko košarko …
Prihajajoči konec tedna bo na kongresu mednarodne zveze, 8. in 9. t. m. v Tokiu, razkril, ali bodo odgovorni zares vztrajali pri hudi kazni. Športna Rusija pa ugiba, kako se lotiti »zagovora« na Japonskem – ostati previdno tiho in čakati na pomilostitev ali poskusiti kar najbolj argumentirano in jasno obrazložiti vrhu svetovne košarke, da bodo doma že rešili zaplet, le naj jim ne prepovedo možnosti uvrstitve na olimpijske igre …
