Tiskane izdaje
Ljubljana – Union Olimpija še nikoli ni premagala Galatasaraya, bi pred današnjim soočenjem dejal pesimist. Saj se nista še nikoli pomerila v evroligi, bi ga popravil realist. Optimist pa bi preglasil oba: ga bo pač ugnala danes v polnih Stožicah. Ljubljanskim košarkarjem bi pač prišla nadvse prav tako drugi par točk kot obilnejši priliv v klubsko blagajno.
»Nimamo izbire, upati moramo in si želeti zmago, čeprav bomo nastopili oslabljeni,« se strinja Sašo Filipovski, ki ima letos nekoliko olajšano delo pri pripravi na tekmece, saj ga je trenerska pot v minulih letih vodila na Poljsko, v Rusijo in Italijo, zato je lahko dodobra spoznal značilnosti Prokoma, Unicsa Kazana in Siene. Barcelona je vsem dobro znana, čeprav je »preveč zahtevno čtivo« za domala vse izzivalce, zato je vsaj na papirju še največja uganka Galatasaray. Toda v času sodobnih komunikacij je težko karkoli skriti, zato so se pri Unionu Olimpiji oborožili z vsemi možnimi posnetki, prav pa so jim prišli tudi spomini na letošnji medsebojni pripravljalni dvoboj v Kranjski Gori (61:71). Pa čeprav sta obe moštvi 11. septembra šele krpali skupaj svoji zasedbi in čakali na vrnitev reprezentantov z EP.
Galatasaray si je kajpada privoščil precej bogatejše nakupe. Lanskim nosilcem igre, kriloma Joshui Shippu in Prestonu Shumpertu ter hrvaškemu centru Lukši Andriću se je poleti pridružila druščina odmevnih okrepitev: kapetan slovenske reprezentance Jaka Lakovič, nekdanji Olimpijin dirigent Ender Arslan, visoki branilec Jamon Lucas, litovski krilni center Darius Songaila, ki ima osem sezon izkušenj iz lige NBA... Slednjič pa še najboljši gruzinski košarkar Zaza Pačulia, ki pa zaradi nadležnih težav z mečno mišico še ni utegnil izdatneje pomagati novim soigralcem pod obročema.
O Markoti zadnji hip
Filipovski izjemno ceni tudi Oktaya Mahmutija, 43-letnega stratega, rojenega v Skopju, ki je v letih 2001-07 vodil Efes Pilsen, nato dve sezoni Benetton, zdaj pa drugo leto sedi na klopi Galatasaraya. »Udarili se bomo z moštvom z odličnim trenerjem in zvezdniško igralsko zasedbo. Galatasaray ima na vsakem igralnem položaju po dva odlična košarkarja, ki lahko dosežejo 15 ali 20 točk. Vključno z našim Lakovičem. V obrambi igrajo zelo čvrsto, neredko tudi presing, agresivno se branijo proti 'pick'n'rollu' in se znajo odločiti tudi za consko postavitev. Ker imajo kopico dobrih strelcev za tri točke, v napadu učinkovito 'širijo raketo' in kot ose napadajo izpraznjeni prostor. Toda moštvo igra tako dobro, kot mu dovoli tekmec, zato smo se morali pripraviti na vse možne scenarije in tudi na zelo učinkovit skok Galatasaraya,« opozarja Olimpijin trener, ki bo šele tik pred tekmo izvedel, če bo lahko računal na Damirja Markoto. Dodatni pregled je sicer potrdil, da pred tednom ni utrpel hujše poškodbe ramenskega tkiva, toda udarec je bil tako močan in dobro odmerjen, čeprav je bil nenameren, da mu onemogoča normalno uporabo levice.
Galatasaray ima bogat taktični nabor, toda Mahmuti uporablja že kar železno udarno peterko. Vse tri tekme v evroligi je začela branilska naveza Arslan-Lakovič, poleg njiju pa so na parket pritekli še Shipp, Songaila in Andrić. Daleč največjo minutažo (po 30 minut na tekmo) imata na voljo Lakovič in Shipp, Arslan kot tretji že dobiva precej manj priložnosti za igro – 22 minut. Statistika hkrati razkriva, da turški podprvak plačuje precejšnjo ceno za svojo agresivnost. S povprečjem 81 prejetih točk (dosega jih 72,3) ima najskromnejšo obrambo v skupini D in šesto najbolj »luknjičavo« v vsej evroligi. Prav tako pa učinek številnih asistenc (v tej prvini je 10. v evroligi) kvari s še pogostejšimi izgubljenimi žogami; več jih je zbralo le pet moštev.
S turškimi moštvi 5:9
Da bodo morali biti Ljubljančani sila previdni, opozarja tudi zgodovina dvobojev s turškimi moštvi. Od osamosvojitve Slovenije so se na elitni evropski sceni 14-krat pomerili z Ülkerjem, Tofašem, Efesom Pilsnom in Fenerbahčejem ter iztržili le pet zmag. Galatasaray ni prišel na vrsto, čeprav po številu naslovov turškega prvaka (15) prekaša redna udeleženca evrolige, 13-kratnega državnega šampiona Anadolu Efes (nekdanji Efes Pilsen) in Fenerbahče, ki je bil prvi petkrat.
Zadnjo lovoriko je pač osvojil v sezoni 1990/91, nato je dobival priložnost na nižjih stopnjah evropskih tekmovanj. V sezoni 1999/2000 je denimo dvakrat prepričljivo ugnal našo Loko kavo v nekdanjem pokalu Radivoja Koraća. Največji mednarodni uspeh je dosegel v sezoni 2007/08 s prebojem v polfinale Ulebovega evropskega pokala, lani pa je v njem obtičal že v 2. krogu in ni dopolnil uspeha v DP, v katerem se je ustavil šele v finalnem dvoboju s Fenerbahčejem (2:4).
