Lille – Vodstvo slovenske reprezentance je skrbno pazilo pri izboru pripravljalnih tekmecev in od možnih ovir v prvem krogu in osmini finala EP na seznam uvrstilo le Ukrajino in – Latvijo. Baltski košarkarji so bili 9. avgusta uspešnejši z 72:66, čeprav so zaradi taktičnih razlogov nastopili zdesetkani. Bodo torej danes v prednosti? Bržkone ne.
Slovensko moštvo namreč potrebuje močan vir »napajanja«, da lahko igra na vrhunski ravni. Energijo lahko črpa iz želje po dokazovanju proti moštvom iz najvišjega razreda, pozitivnih vibracij navijačev ali pomembnosti dogodka. Ogrevalni dvoboj pred praznimi tribunami v Rigi zagotovo ne sodi v ta krog, še posebej, ker je domača reprezentanca preračunljivo nastopila brez branilcev Janisa Blumsa, Janisa Strelnieksa in Kristapsa Janičenoksa ter krilnih centrov Kasparsa Berzinša in Rolandsa Freimanisa, ki na EP skupaj dosegajo 41,2 od 69,6 moštvenih točk na tekmo. Matematika v tem primeru nima prav veliko vloge, za »visokonapetostne« Slovence je bržkone celo bolje, da bo Latvija tokrat močnejša, a da hkrati še vedno ne sodi med velesile. Nenazadnje so tudi Zdovčevi izbranci v minulem mesecu zelo napredovali, tekma za šesto zaporedno uvrstitev v četrtfinale EP jim ne bo dovolila, da bi prihranila niti atoma moči.
Latvija, zmagovalka prvega EP leta 1935 in srebrna štiri leta pozneje, se je zadnjič uvrstila med najboljšo osmerico leta 2001, ko je v odločilni tekmi za tretje mesto v predtekmovalni skupini za Španijo in Turčijo premagala prav Slovenijo z 99:93 po podaljšku in jo poslala domov. Takrat sta igrala tudi zdajšnji selektor Ainars Bagatskis in njegov pomočnik Roberts Štelmahers, stari znanec tivolskega občinstva. Navzlic prepričanju, da njune košarkarje kot znane »lovce na trojke« zanima predvsem zvok mrežice po uspešnem metu, Latvija po številu prejetih točk (povp. 67,8) na EP doslej zaostaja le za Francijo in Litvo. Slabše ji gre od rok napad, pri katerem zapostavlja globinsko igro. Po učinkovitosti je šele 20. (povp. 68,3) in na tekmo dosega 5,1 točke manj kot današnji tekmec. Manjšo prednost pa ima pri skokih in izgubljenih žogah, pri katerih je Slovenija med najskromnejšimi na EP.
Aleksander Sekulić, ki si je ogledal nastope Latvije v prvem delu EP, pravi: »Gre za morda edino ekipo iz skupine D z desetimi igralci v rotaciji, a brez klasičnega centra, čeprav so štirje košarkarji visoki med 207 in 211 cm. Ima tri zelo dobre strelce – Dairisa Bertansa, Blumsa in Janičenoksa –, motor moštva pa je Strelnieks iz Bamberga, ki ustvarja višek s hitrim in kakovostnim 'pick'n'roll' ter dobro razigrava soigralce. Zelo pomembno bo, da tekmecu omejimo sodelovanje branilcev z višjimi igralci.«
Najboljši strelec Latvije v uvodnem delu EP je bil Dairis Bertans (povp. 10,8), starejši brat nekdanjega Olimpijinega upa Davisa, ki je odpovedal nastop na EP zaradi strganih križnih vezi v kolenu in ki ga Bagatskis pogreša tako kot četrtega izbranca letošnjega nabora NBA Kristapsa Porzingisa (20 let, 216 cm). Za branilcem-strelcem Bilbaa so se zvrstili Berzinš (9,2), Strelnieks, Blums (oba po 8,4), Freimanis (8), krilo Janis Timma (7,8) in branilec Janičenoks (7,2).
V slovenskem moštvu je bilo napadalno breme razporejeno nekoliko manj enakomerno. Izstopata Zoran Dragić, ki je s 15,8 točke 15. strelec prvenstva, in Jaka Blažič (13,4 – 24. na EP), sledijo jima Klemen Prepelič (10,4), Alen Omić (9), Jaka Klobučar (7,6), Jure Balažič kot šesti strelec moštva dosega 5,2 točke, Sašo Zagorac in Luka Rupnik pa se denimo še nista vpisala med strelce.