Luka je s svojim občutkom precej v prihodnosti

Ljubljana – Z Realom Madridom je leta 1995 slavil v evroligi, njegov trener je bil Željko Obradović in kasneje je igral skupaj s Pablom Lasom. Zadnja leta živi v Madridu in je strokovni komentator košarkarskih tekem, zato podrobno spremlja tudi igre slovenskega čudežnega fanta Luke Dončića. Vse to so razlogi, zakaj je 51-letni Joe Arlauckas eden najboljših sogovornikov pred evroligaškim zaključnim turnirjem četverice (od 19. do 21. maja).

Verjetno ni težko ugotoviti, o kom bova govorila najprej – o fantu, ki blesti pri Realu.

Je res tako mlad? Ob takšnih igrah kar pozabimo na njegovo starost.

Samo 18 let ima.

Noro.

Ste že kdaj videli tako dobrega najstnika?

Nekateri igralci so že prišli zelo mladi in so takoj dominirali, denimo LeBron James in Kevin Garnett, toda ne vem, če smo že kdaj pri samo 18 letih imeli tako popolnega igralca na tej ravni. Luka je zelo drugačen, saj nihče do zdaj ni imel tako širokega talenta.

Kaj je pri njemu najbolj posebno?

Videl sem ogromno igralcev, ki so zelo dobro metali, a jim ni nikoli uspelo. Videl sem visoke fante, ki jim ni uspelo. Videl sem hitre košarkarje, ki jim ni uspelo. In videl sem fante, ki so skakali višje kot drugi, a jim ni uspelo. Razlog je preprost – niso imeli košarkarske inteligence in občutka za igro. Luka je s svojim občutkom precej v prihodnosti. Nikakor ni najboljši strelec, podajalec, skakalec ali obrambni igralec, ampak še nikoli nisem spoznal košarkarja, ki bi se tako dobro zavedal svojega položaja na igrišču in ki bi tako dobro razumel igro. To so malenkosti, ki se jih ne moreš naučiti. Lahko le pridejo iz tebe, ali pa jih sploh ni. In na koncu je Luka prav zato boljši od vseh ostalih. V pravem trenutku zna vreči, podati, skočiti in se postaviti v obrambi.

In še vedno igra sproščeno, kot da je na domačem igrišču skupaj s prijatelji.

To je nov dejavnik, ki ga igralcu ne moreš priučiti. Zelo pomembno je, da ima okoli sebe prave ljudi, ki ga znajo usmerjati. Tudi v klubu ima številne dobre ljudi. Pablo Laso, Felipe Reyes, Andres Nocioni in Sergio Llull mu znajo pokazati pravo pot. Tako mladi igralci morajo biti v primerni družbi izkušenih igralcev. Čeprav je v Realu težko igrati, je Luka v verjetno najboljšem možnem okolju za razvoj.

Kje je njegova meja?

Tega nihče ne ve. Najboljša stvar je, da je še vedno zelo mlad, a obenem je to verjetno tudi njegova največja slabost. Včasih ni dobro, da si tako dober tako mlad. Podobno je v glasbi, ko neki pevec ali band pride ven z odličnim prvim albumom, potem pa vsi pričakujejo še boljšo drugo ploščo, a tega ni, zato so oboževalci razočarani. O tem sem večkrat razmišljal, toda pri Luki tega problema vseeno ne vidim. Pričakujem, da bo zgolj napredoval.

Kaj lahko naredi v ligi NBA? Tam je vse boljše, hitrejše in večje.

Drži, toda Luka v primerjavi z mnogimi igralci precej hitreje razmišlja. In četudi še ni dovolj hiter in močan za ligo NBA, v zadnjem letu in pol vidimo, kako napreduje pri telesni pripravljenosti. Hkrati NBA nikakor ni tako drugačen svet od najvišje evroligaške ravni, kar zadeva telesno igro. V NBA je tudi več svobode, več je igre ena na ena, ni conske obrambe … Prav zato ima Luka že zdaj zelo dobro igro za NBA. Če bo ohranil še sproščenost in ne bo čutil pritiska, ga bodo sprejeli tudi ameriški navijači, saj je njegova igra zabavna.

Vas kdo pokliče iz lige NBA in vpraša za vaše videnje Luke Dončića?

Ne, to pa ne. Vsako NBA moštvo ima zelo dobre skavte, ki so poznali Luko, še preden sem ga prvič videl igrati. Prepričan sem, da lovilci talentov že nekaj let vedo vse o njem.

Kateri igralni položaj je zanj najboljši? Lahko igra v NBA kot organizator igre, čeprav ima več kot dva metra?

V napadu bo njegova velikost zgolj prednost. Lahko se spusti nižje in igra s hrbtom proti košu, čeprav je njegova košarka vseeno drugačna. V obrambi bo verjetno imel nekaj težav proti hitrim ameriškim organizatorjem – Russllu Westbrooku, Kyrieju Irvingu, Chrisu Paulu … To so košarkarji, ki so izredno eksplozivni v preigravanju in prenašanju žoge, zato povzročajo težave tudi najboljšim obrambnim igralcem na svetu. A včasih od Luke pričakujemo celo preveč popolnosti. Star je vsega 18 let, zato moramo biti potrpežljivi. V resnici je premlad, da bi že igral v NBA, zato si lahko le predstavljamo, kako močan in hiter bo čez dobro leto, ko bo lahko odšel v ZDA.

Dobro poznate tudi stratega Fenerbahčeja – Željka Obradovića.

On je najboljši. Imel sem to čast, da sem bil tri sezone njegov igralec. Res je, da sem ga sprva sovražil, toda kmalu sem ugotovil, kako pomemben je bil. Kot igralec in trener sva imela veliko prepirov, toda danes sva skoraj najboljša prijatelja. Vedno ko se vidiva, se dolgo pogovarjava. Kajti čeprav je bil naporen trener, je bil vedno pošten.

V kateri točki igralec spozna, da je neusmiljen trener v resnici zanj dober?

Navadno takrat, ko ga ni več. Na žalost.

Sta res neko noč skupaj spila steklenico Chivasa?

(smeh) Ja, res je! Ampak začelo se je tako, da me je vrgel iz treninga, kar je storil le nekaj minut pred koncem vadbe. Pred tem smo gotovo trenirali že več kot uro in pol, zato sem bil izredno jezen. Zabrusil sem mu: »Morda boš imel nekega dne dovolj jajc, da me vržeš ven takoj na začetku, da bom lahko šel domov in se spočil.« Ko sem bil pod tušem, je prišel v garderobo in mi rekel, da me hoče videti v lokalu pred dvorano. Najprej sem ga zavrnil, da nočem govoriti z njim, toda ker je vztrajal, sem prišel. Na mizi je že bila steklenica Chivasa, ko je začel z govorom: »Joe, poglej, iz treninga sem te vrgel, ker sem čutil, da izgubljam celotno ekipo. Nekaj sem moral storiti, da sem spet pridobil pozornost vseh igralcev. In zato sem te nagnal domov.« Bil sem začuden in ga vprašal, zakaj mi tega vendar ni povedal že pred treningom, a njegov odgovor je bil preprost: »Če bi ti povedal vnaprej, zagotovo ne bi dosegel enakega učinka.«

Je res najboljši pivec, kar ste jih videli v življenju?

Zagotovo te lahko položi v posteljo, o tem ni dvoma (smeh).

Kljub temu vam je zaupal. Pod njegovim vodstvom ste odigrali najboljšo tekmo v karieri. V Bologni ste Virtusu natresli 63 točk.

Z individualnega vidika je bila to zagotovo moja najboljša tekma. Dal mi je veliko svobode, kar velja za ves najin čas. Marsikateri drug trener bi me verjetno že prej potegnil iz igre, toda Željko me je pustil na igrišču.

Zakaj najboljši evropski trenerji ne prodrejo v NBA?

Verjetno zato, ker jih v ZDA premalo poznajo. Če sploh. Poglejte Davida Blatta. Opravil je ogromno dobrega pri Clevelandu, toda ker ga igralci niso dovolj dobro poznali, ga niso spoštovali. Zaradi tega so ga odslovili.

Pri Realu ste igrali skupaj z Arvydasom Sabonisom in Dejanom Bodirogo. Igra Dončić res podobno kot Bodiroga?

Zelo nerad primerjam igralce različnih obdobij. Jaz sem lahko dal 63 točk, ker sem igral celotno tekmo, danes pa so vrhunski košarkarji v evroligi na igrišču po 15 ali 16 minut. Kljub temu nekaterih igralcev sploh ne moreš primerjati. Michael Jordan je zame najboljši vseh časov, po drugi strani je bil poseben tudi Sabonis zaradi svoje velikosti in gibljivosti. Celo na koncu svoje kariere je igral v NBA zelo dobro košarko. Nikakor ne pravim, da je Sabonis v Jordanovi kategoriji, toda njegova edinstvena igra je bila nekaj posebnega.

Čeprav ste Američan, imate litvanske prednike. Vam je žal, da niste dobili dovoljenja, da bi igrali za Litvo na olimpijskih igrah leta 1992 v Barceloni? Litva in ameriški »dream team« z Jordanom sta se pomerila v polfinalu.

Ni bil problem v tem, da nisem dobil dovoljenja. Če bi vztrajal, bi zagotovo prejel vso potrebno dokumentacijo in bi lahko zaigral za Litvo. Postopek sem preprosto ustavil zaradi osebnih razlogov, kar danes obžalujem. Če pogledam nazaj, bi bilo zagotovo nekaj posebnega, če bi zaigral na olimpijskih igrah. V življenju se prevečkrat odločimo v danem trenutku, namesto da bi pomislili na prihodnost. Tedaj sem končal naporno sezono, bil sem utrujen, tudi v družini so želeli biti z menoj. Odšel sem domov, ker sem mislil, da je tako prav.

Kaj pa Oscar Schmidt, legendarni brazilski ostrostrelec. Z njim ste igrali pri Juventusu iz Caserte. Se res nista dobro razumela?

Ne drži povsem. Iz Amerike sem prišel mlad v italijansko mestece, toda v zelo dobro moštvo. Oscar je bil super zvezdnik, saj je na koš vrgel vsako žogo, ki jo je dobil. Mene ni nihče poznal, v ekipi pa sem takoj prevzel mesto Georgija Glučkova, enega najboljših Oscarjevih prijateljev. Čeprav je bil Glučkov poškodovan, me je Oscar gledal malce postrani, toda v resnici najin odnos ni bil niti dober niti slab. Do mene ni čutil nič posebnega, saj sem bil mlad, pa še igral nisem veliko. A kot igralec mi je bil zelo všeč, saj je rad metal na koš. Tudi jaz sem kasneje igral enako.

Je bil Oscar Schmidt najboljši strelec, kar ste jih spoznali?

Kar se tiče strelcev med tekmami, je Oscar verjetno res najboljši. Metal je ogromno, a je tudi veliko zadeval. Toda najboljši met, vsaj po tistem, kar sem videl na treningih, je imel Rimas Kurtinaitis.

Imate litvanske korenine, odrasli ste v ZDA, zdaj živite v Španiji. Kje je vaša domovina?

Vse bolj sem Španec, toda ostajam patriot, zato so Združene države Amerike še vedno moja prava domovina. Ampak zdaj je res težko. Potem ko smo dobili novega predsednika Donalda Trumpa, se v ZDA dogajajo čudne stvari.

Pa veste, od kje prihaja njegova žena?

Seveda vem. Iz vaše države, Slovenije.