Maljković vzel še Ilievskega in izzval tekmece

Danes prvi tekmi 12. sezone lige ABA. Olimpija v letih 2011 in 1970 zadnjič na mestih, ki odslej vodijo v evroligo.

Objavljeno
28. september 2012 11.03
Eduardo Brozovič, šport
Eduardo Brozovič, šport
Ljubljana – Po petih mesecih bodo danes znova oživela igrišča v regionalnem košarkarskem prvenstvu, ki bo zaradi finančne krize in pomanjkanja pokroviteljev še drugo leto nosilo ime lige ABA. Zato pa je tekmovanje krepko pridobilo na pomenu, saj bo prvič odločalo o uvrstitvi v evroligo namesto nacionalnih lestvic za Slovenijo, Hrvaško in Srbijo.

Spremembe pomenijo udarec za Union Olimpijo, ki od sezone 1996/97 neprekinjeno nastopa v evroligi; bodisi zaradi dodeljene licence ali primata ob triletnem ali enoletnem vrednotenju uspešnosti slovenskih moštev. Po novem si bo morala neposredno vstopnico za celinsko elito priigrati z osvojitvijo vsaj drugega mesta v ligi ABA, tretjemu pa se bo ponudila dodatna priložnost v kvalifikacijah. Razmere so zalotile Ljubljančane brez denarja in veliko manevrskega prostora za nakup preverjenega igralskega kadra, zato pa so bili precej bolj podjetni Hrvati, Srbi ter celo novinci v ligi Makedonci in Madžari. In zelo kmalu bo jasno, ali so njihovi proračuni le »virtualni« ali bodo okrepitve tudi plačevali.

Slovenijo je prizadela tudi izguba dveh klubov v ligi ABA, saj se bosta Helios in Zlatorog letos morala zadovoljiti z igranjem v DP. To je seveda velik padec, če upoštevamo, da je še nedavno imela pravico do dveh klubov v evroligi: v sezoni 1999/2000 so med evropsko elito igrali tudi Laščani, v sezonah 2000-02 in 2003/04 pa poleg Ljubljančanov tudi Krka. Toda pogled v zgodovino nudi tudi drugačen pogled na košarkarski potencial naših moštev. V nekdanji Jugoslaviji je imela denimo Slovenija nazadnje dva prvoligaša v sezoni 1969/70, ko je Olimpija osvojila svoj zadnji naslov prvaka, Maribor 66 pa pristal povsem na dnu lestvice.

To je bilo hkrati zadnjič, da so se Ljubljančani v nekdanji skupni državi prebili na mesta, ki bodo po novem vodila v evroligo. In tudi odkar v ligi ABA igrajo najboljši srbski klubi, jim je to uspelo le lani. Toda ostanimo še za hip v Jugoslaviji: v sezoni 1987/88 je bila tedanja Smelt Olimpija četrta, kar je bil zelo lep uspeh, saj je zaostala le za evropskimi velikani Jugoplastiko, Cibono in Partizanom. Hkrati pa ne kaže spregledati, da Slovenija v sezonah 1984/85 in 1986/87 sploh ni imela prvoligaša. To je bila v tedanjih časih spodbuda za notranje očiščenje in še trše delo in načelo bi lahko stopilo v veljavo tudi v težkih sodobnih časih.

Kriza je očitno najmanj prizadela Cedevito. Ambicij ni skrivala že v prejšnjih sezonah, ob krstnem preboju v evroligo pa jih je podvojila. Podprvaki lige ABA so po umiku Maccabija prvi nosilci sezone in želijo ostati na vrhu. Zagrebčani so zadržali le kapetana Marina Baždarića, Marka Carja in Mira Bilana ter globoko segli v blagajno že ob podpisu pogodbe s trenerjem Božidarjem Maljkovićem in nato še pri nakupovanju okrepitev. Včeraj je slovenski selektor pričakal na treningu tudi Vlada Ilievskega, s katerim sta v prejšnji sezoni dobro sodelovala pri Lokomotivu Kubanu, tako da bo imel na voljo tri izkušene organizatorje igre; poleg dolgoletnega Olimpijinega branilca še Marquesa Greena in nekdanjega »Novomeščana« Curtisa Stinsona. Tudi med drugimi novinci je kopica znanih imen: Marko Tomas, Goran Suton, Lukša Andrić, Bracey Wright, Mickael Gelabale, Predrag Šuput ...

Obratno pot je ubral regionalni prvak v letih 2007-11 Partizan, ki je ostal brez najbolj zvenečih imen (Dušana Kecmana, Milana Mačvana, Miroslava Raduljice, Dominica Jamesa in Petra Božića), a znova privabil v moštvo slovitega stratega Dušana Vujoševića. V moštvu nima košarkarja, starejšega od 24 let, zato pa je v njem neobičajno veliko obetavnih tujcev z MVP letošnjega EP za košarkarje do 20. leta Leom Westermannom na čelu.