Najbolj uživa v Dragićevih vragolijah

Ko je bil Steve Nash leta 1996 izbran kot 15. na naboru NBA, so Phoenixovi navijači negodovali, saj so pričakovali boljšo okrepitev. Pri Soncih je bil sprva soigralec Marka Miliča, potem ko je bil v letih 2005-06 dvakrat zapored najboljši košarkar elitnega prvenstva in tri sezone mentor Gorana Dragića, pa je zdaj prišel k nam na obisk v dvojni vlogi.

Z 18 poklicnimi sezonami v nogah (desetimi pri Phoenixu, šestimi pri Dallasu in zadnjima dvema pri LA Lakers) namreč namerava še naprej igrati v Los Angelesu, hkrati pa je že dve leti direktor kanadske reprezentance, ki je v četrtek izgubila s Slovenijo. Njegovo moštvo se uigrava, da bi si prihodnje leto na ameriškem prvenstvu poskusilo priigrati vozovnico za OI 2016. Ali mu ne bi izdatneje pomagal, če bi oblekel dres in vzel žogo v roke?

»Morda, toda ne morem biti sočasno košarkar in direktor. Nenazadnje sem star že 40 let, moštvo pa je mlado in ima lepo prihodnost. Odigral pa bom še eno klubsko sezono, na katero se želim ustrezno pripraviti, da bi ostal v lepem spominu, saj sem lani zaradi poškodb nastopil le na 15 tekmah. Za člansko vrsto Kanade sem začel igrati že leta 1993, po OI 2004 pa sem ugotovil, da zaradi velikih obremenitev pri Phoenixu ne zmorem naporov na dveh frontah. Zato sem se pred sedmimi leti dokončno odločil za reprezentančno upokojitev. Kanadi pa lahko pomagam v novi vlogi,« pravi eden najboljših organizatorjev igre vseh časov, ki ga je televizijska mreža ESPN leta 2009 razglasila za igralca z najvišjim košarkarskim IQ. Na večni lestvici najboljših podajalcev lige NBA z 10.335 asistencami (povp. 8,5 na tekmo) zaseda tretje mesto za Johnom Stocktonom in Jasonom Kiddom, s katerim si je na začetku kariere delil igralne minute v Phoenixu. Še vedno je najboljši izvajalec prostih metov tekmovanja, saj jih je izkoristil kar 90,4 odstotka – 3060 od 3384.

V Johannesburgu rojeni sin matere Valižanke in angleškega očeta, ki se je preselil v Kanado pri 18 mesecih starosti in kot otrok rad igral hokej na ledu, je velik ljubitelj nogometa in dolgoletni navijač londonskega Tottenhama, s katerim je pred dnevi treniral v Torontu. Srce pa razdaja košarki ter zaradi ogromnih izkušenj in nesebičnosti že dolgo prevzema vlogo mentorja mlajšim soigralcem. Z veseljem je pomagal tudi Goranu Dragiću, saj je prepoznal njegovo nadarjenost.

»Ne morem si lastiti nikakršnih zaslug za njegov uspeh. Vse si je sam prislužil. Postal je odličen košarkar, eden tistih, ki jih najraje gledam. Zato upam, da bom v njegovih vragolijah užival še veliko časa. Zelo je tekmovalen, hkrati pa ima še nekaj manevrskega prostora za napredek. Ponosen sem nanj, saj je eden od najboljših organizatorjev igre na svetu. Ko bo za Slovenijo zaigral tudi Goran, jo bo zelo težko premagati. Njeni košarkarji so pametni in se udobno počutijo znotraj taktičnih različic. Zato žoga dobro kroži, predvsem pa sem opazil, da so vsi po vrsti natančni strelci,« pravi Steve Nash, ki med svoje vzornike uvršča Magica Johnsona, Michaela Jordana in predvsem Isiaha Thomasa, ki mu je odprl oči in pokazal, da košarka ni le igra za velikane. Zato se je s 191 cm višine pospešeno lotil prepričevanja Phoenixovih navijačev, da ni zašel v ligo NBA. Načrt je krepko presegel in od leta 2002 osemkrat nastopil na tekmi All-Star, ki ostaja Dragićeva želja.

»Čeprav je v zahodni konferenci NBA veliko dobrih branilcev, si je Goran letos zaslužil nastop na tekmi vseh zvezd. Toda o njegovi kakovosti več pove dejstvo, da se je uvrstil v tretjo najboljšo peterko minule sezone. To je več vredno kot tekma All-Star,« meni Nash, ki je z igranjem košarke doslej zaslužil 137 milijonov dolarjev, čeprav njegova plača ni bila na ravni igralnih sposobnosti. Največ je pospravil v žep v sezoni 2009/10 (13,1 milijona $), poslovilno leto pa mu bo navrglo 9,7 milijona. Kje pri svojih letih še najde motiv za dokazovanje proti košarkarjem, ki bi lahko bili po starosti njegovi sinovi?

»Morda bo kdo rekel, da sem pohlepen, toda denar je eden od dejavnikov. Toda predvsem rad igram in treniram. Po koncu kariere bom, upajmo, preživel veliko let brez žoge, zato se veselim zadnje sezone pri Jezernikih s Kobejem Bryantom. Lani klub ni imel veliko koristi od naju,« odgovarja kanadski zvezdnik in priznava, da ne ve, kakšno moštvo bodo sestavili LA Lakers. Želeli so privabiti LeBrona Jamesa ali Carmela Anthonyja, toda doslej so dobili le Carlosa Boozerja in Jeremyja Lina, izgubili pa Pauja Gasola, ki je odšel k Chicagu.

»Saj dolgo nismo imeli niti trenerja, dokler se ni klubsko vodstvo dogovorilo z Byronom Scottom. Zdaj bodo morali na tržišču skupaj izbrati med preostalimi prostimi košarkarji letošnjega in naslednjega poletja. Včasih moraš pač storiti kakšen korak nazaj, da greš lahko odločno naprej, in to zahteva čas. Ne vem, če nam bo že letos uspel vzpon, toda pred LA Lakers je vedno lepa prihodnost. In tako bo tudi, ko se bova umaknila še jaz in Kobe,« meni Steve Nash.