Tiskane izdaje
Madrid – Uradna pesem letošnjega svetovnega prvenstva nosi naslov Dvigni pokal (Sube la Copa) in je bila napisana v navdih domači reprezentanci. Ameriški košarkarji so z veseljem ubogali, čeprav jim je španščina le malo bližje kot kitajščina. Zato pa zelo dobro obvladajo vse prvine igre pod obroči in so se z njimi sprehodili do zlate kolajne.
Njihovi tekmeci so se neredko počutili kot statisti v nadaljevanju znane reklame, v kateri se MVP letošnjega SP Kyrie Irving našemi v starca, prepriča samovšečne fante iz soseščine, da mu dovolijo igrati z njimi, in jih nato osmeši z virtuoznimi preigravanji.
V vlogi prijaznega, a hkrati neusmiljenega strička Drewa je tokrat nastopila celotna reprezentanca ZDA. Pred tekmami je bila vedno videti premagljiva, med njimi praktično nedotakljiva.
»Naše moštvo so krasile številne odlike, ena pa je bila najpomembnejša. Nikoli se nismo ozirali na stvari, ki bi jih lahko uporabili kot izgovor ali vnaprejšnje opravičilo. Ogromno smo morali spremeniti, ko se je Kevin Durant v zadnjem hipu odločil, da ne bo igral za reprezentanco, saj je bil naša prva napadalna opcija. Toda v finalu smo zadeli veliko trojk. Kyrie je metal za tri točke 6:6, kar ni slabo,« je bil po finalu zadovoljen selektor Mike Krzyzewski, ki je od leta 2008 popeljal izbrano vrsto ZDA do dveh zlatih olimpijskih kolajn in dveh naslovov svetovnega prvaka. Kar je prav tako povsem spodoben dosežek, če bi uporabili njegovo izrazoslovje.
Po veliki zmagi nad Srbijo je najprej poklical Paula Georgea, ki si je zlomil nogo med prvim ekshibicijskim nastopom reprezentance, nato pa dolgo in potrpežljivo odgovarjal na vprašanja ter spregovoril o njeni preobrazbi: »V prejšnjih letih smo imeli veliko velezvezdnikov in ogromno odprtih poti za doseganje košev. Tokrat smo našli nove: po kolektivno pridobljenih žogah v obrambi ali odličnem napadalnem skoku. Šlo je tudi brez Kevina Duranta, Blaka Griffina in Kevina Lova, ki so bili predvideni za naše udarne krilne centre. Kenneth Faried in Anthony Davis sta bila namreč imenitna, v finalu pa je bil DeMarcus Cousins pod košema podobno odličen kot na zunanjih položajih Kyrie Irving in James Harden.«
Leta 2006 so si Američani polomili zobe z Grki
Po mundialu se je težko otresti občutka, da se je razlika med Američani in izzivalci z drugih celin znova začela večati. Do takšne ugotovitve ni pripeljala le primerjava rezultatov, pri kateri moramo upoštevati, da je imel Krzyzewski letos nadpovprečno mlado in dokazovanja lačno zasedbo, prepolno energije. Svoje izbrance sistematično pripravlja na pasti evropskih in južnoameriških tekmecev, odkar si je z njimi polomil zobe v polfinalu SP 2006 proti Grčiji. Odtlej ni več okusil poraza, conska obramba in sodelovanje proti »pick'n'rollu« nista več španska vas, prav tako ne igralna pravila FIBA. Delo pa mu olajšuje sodobni trend evropske košarke, ki (z redkimi izjemami) že vrsto let išče in vzgaja le še robotske kopije letečih Američanov. Plod takšne selekcije in trenerskega dela so za razred slabši atleti od reprezentantov ZDA s pomanjkljivim igralnim IQ in naivnim značajem, ki prisega na geslo Višje, hitreje, močneje ter verbalno dviganje samozavesti brez tehničnih in taktičnih temeljev. Lahko pa bi vztrajali pri ustvarjalnosti, natančnosti in nepredvidljivosti, če bi se spomnili, zaradi katerih odlik so asi prejšnjih evropskih rodov zablesteli pod ameriškimi obroči, ali zakaj je letošnji prvak lige NBA San Antonio. Njegovi zvezdniki v zrelih letih po telesnih sposobnostih sodijo v spodnjo polovico razpredelnice, toda premeteni Gregg Popovich jim je dodal le nekaj potrebne sveže krvi, in že so kot moštvo boljši od vseh supermanov. Ker poznajo skrivnosti kolektivne košarke.
Đorđević dan po porazu:
Srbi so imeli na koncu podobno smolo kot Slovenci, ki so bili pred dnevi tarča posmeha zaradi barcelonskih -43. Nastop na SP so morali končati s tekmo proti ZDA. Le da je njihova tolažba veliko lepša. Na SP so igrali prvič po letu 2002 (na OI so se zadnjič uvrstili pred desetletjem) in osvojili srebrno kolajno. Njihov selektor Aleksandar Đorđević je dejal: »Biti moramo realni, igrali smo proti vrhunskemu moštvu. Njegovi košarkarji so eksplozivni in nadarjeni, zato igrajo z neverjetno lahkoto. Do polčasa so dosegli 41 točk, a smo že zaostajali za 26 točk, na koncu smo z 92 točkami doživeli zelo visok poraz. Veliko se moramo naučiti od Američanov, zato bi se morali čim večkrat pomeriti z njimi, le tako bomo lahko napredovali.« Na njegovo žalost se bo reprezentanca ZDA vnovič zbrala šele čez dve leti pred OI v Braziliji.
