Niso nepremagljivi, a so zlahka ostali neporaženi

Madrid – Še pred začetkom svetovnega prvenstva so udeleženci zagotavljali, da košarkarji ZDA niso z drugega planeta, nato pa izgubljali z 21 do 69 točkami razlike. Tudi pred finalom so srbski novinarji bržčas pripravili naslove v slogu »Oprostite, nismo vedeli, da so nepremagljivi«, a jih niso uporabili. Američani so petič osvojili zlato kolajno.

Pogled na ploščad pred madridsko športno palačo ter množico v dresih Dejana Bodiroge, Aleksandra Đorđevića in Predraga Danilovića je bil zgovoren. Srbski navijači so si obetali ponovitev EP 1997 v Španiji, na katerem so njihovi ljubljenci osvojili zlato kolajno. Toda Bodiroga je zdaj podpredsednik nacionalne zveze, Danilović prvi mož Partizana, Đorđević pa je ob robu igrišča dajal napotke svojim košarkarjem, ki jih je že devet mesecev po prevzemu selektorskega mandata pripeljal do finala SP. Njegove zamisli, s katerimi je v igralskih dneh spravljal v obup tekmece, pa niso našle pravega izvajalca. Zaman je bilo upanje, da bo srbska reprezentanca kot prva na letošnjem mundialu zmogla dovolj predrznosti, moči, premetenosti, tehničnega in taktičnega znanja, da bi zdržala 40 minut enakovredne igre z Američani. Obnemogla je že po petih minutah.

Košarkarji Mika Krzyzewskega zagotovo niso nepremagljivi, toda letos so v velikim slogu ostali neporaženi. V devetih tekmah so zmagali s povprečno razliko 32,5 točke in ubranili naslov še bolj prepričljivo, kot ga je druščina Kevina Duranta osvojila pred štirimi leti. Tedaj so izzivalce prekosili za 24,5 točke, Brazilijo le za dve. Sinoči jih niso prav nič motili začetni žvižgi s tribun in uvodni zaostanek s 7:15, ki so si ga Srbi priigrali izključno z meti iz neposredne bližine po vtekanjih za hrbti Američanov. Ko so se ti strnili v obrambi in se odločili, da ne bodo imeli potrpljenja do začetka drugega polčasa, tako kot proti Sloveniji ali Litvi, pa se je igrišče spremenilo v enosmerno cesto s Kyriejem Irvingom v neulovljivem dirkalniku. V Melbournu rojeni branilec Clevelanda, ki je bil izbran za najboljšega košarkarja SP (povp. 12,1, točke in 3 asistence), je do sredine druge četrtine zbral 18 točk z enim samim zgrešenim metom iz igre (za tri 4:4) in izzval soigralce, naj poskušajo biti podobno natančni. In v glavnem so bili, z izjemo Derricka Rosa in Anthonyja Davisa, ki se je vpisal med strelce šele v 25. minuti. Proti vse bolj sprijaznjenim Srbom so zadeli prvih šest poskusov za tri točke, ko se je razlika v 20. minuti povečala na 67:36, pa je bila primerjava zelo zgovorna: ZDA so metale trojke 11:15, Srbija 2:9.

V nadaljevanju so bili Američani le za odtenek bolj milostni in manj natančni. Njihova prednost se je začela znova višati šele pred koncem tretje četrtine, v kateri so sicer zmogli kar 38 točk, a se vse bolj prepuščali ekshibicijam in pozabljali na igro v obrambi. Večkrat so prilezli do meje 40 točk in vsakič popustili, tako se niso mogli približati razliki 46 točk, ki za košarkarje ZDA ostaja najvišja zmaga v finalih SP. Leta 1994 so jo dosegli Shaquille O'Neal, Reggie Miller, Shawn Kemp in soigralci proti Rusiji (137:91). Zadnjo četrtino, v kateri so postavili na parket svoje rezervne može, pa so celo izgubili. Španci so medtem imeli svojo zabavo. Skandirali so Orenga, odstopi, »v čast« svojemu selektorju, pri podelitvi priznanj glasno izžvižgali predsednika španske zveze Joseja Luisa Saeza in se spraševali, kakšen bi bil videti finale z njihovo izbrano vrsto. In nič manj tujci, razen seveda Srbov, ki so se več kot zasluženo uvrstili v finale.

Američani so si poleg visoke zmage in zlatih kolajn priigrali tudi neposredno vstopnico za OI 2016. Vse druge (z izjemo gostiteljice Brazilije) pa čaka zelo težak boj za preostalih deset mest na olimpijskem turnirju. Z EP 2015 bosta denimo v Rio de Janeiro potovala le finalista, štiri reprezentance s stare celine pa bodo dobile priložnost v dodatnih kvalifikacijah, na katerih se bo 12 moštev potegovalo za tri mesta.