Nova košarkarska prestolnica Slovenije je Šentjur

Šentjur – Slovenija je včeraj dobila šele četrtega košarkarskega prvaka (po Unionu Olimpiji, Krki in Heliosu), ki pa se je že vpisal v mednarodne anale. Tajfun je namreč doma v mikrookolju s komaj 4800 dušami, a je v tej sezoni pokazal ogromno. Od prvega kola lige Telemach do četrte tekme finala z Rogaško.

Ko so se prvaki po opravljenem delu in dolgem valu navdušenja v dvorani zbrali na glavnem šentjurskem trgu, da bi proslavili uspeh s sokrajani, niso mogli skrivati ponosa. Povsem upravičeno, saj so do imenitnega podviga prišli na najtežji možni način. V končnici so po vrsti izločili petega (Zlatorog), prvega (Krko) in tretjega nosilca (Rogaško), čeprav niti v enem od dvobojev niso imeli prednosti domače dvorane. V osmih izločilnih soočenjih so klonili le enkrat, od finalnega tekmeca pa so bili v minulem letu boljši v šestih od skupno osmih medsebojnih tekem.

Tudi včeraj je Tajfun čakala sila trnova pot v dvoboju, ki ni mogel navdušiti ljubitelje filigranskih potez, je pa prepričal zagovornike poštenega boja za vsako žogo. Slatinčani so osvežili začetno peterko z Matejem Fermetom, Anžetom Pelcem in Mladenom Primorcem ter dali uvodnim minutam nekoliko bolj defenzivni pridih. A ker sta bila Ferme in Primorac učinkovita tudi v napadu, so Slatinčani začeli zelo obetavno in prevzeli vodstvo s 14:4. Šentjurčanom je pričakovanje proslave vzelo nekaj zbranosti, predvsem pa so se jim poznale težave pri organizaciji igre, zaradi katerih njihovi glavni aduti niso mogli priti do izraza. Dragiša Drobnjak, Đorđe Lelić in Ceola Clark so v prvem polčasu dosegli le po dve točki, zato sta gostitelje pri rezultatu 10:20 obvarovala pred nevarnim zaostankom Milan Sebič in Ivan Držić, ki sta zadela vsak po dve trojki in do glavnega premora zbrala po devet točk.

Tekmo je zaznamovalo veliko število izgubljenih žog: na koncu jih je Tajfun zapravil 16 in Rogaška 22. Gostje so kljub napakam dolgo vodili zaradi bolj tekoče igre in hitrejšega pretoka žoge, domače pa so nekaj stale dve tehnični napaki in ena nešportna do polčasa. V nadaljevanju so nad sodniki bolj bentili Slatinčani, toda ključne težave jim je povzročala vse boljša domača obramba. V dobrih sedmih minutah igre v tretji četrtini so zmogli le šest točk, na drugi strani igrišča pa so začeli stopati v ospredje Tajfunovi udarni možje in poskrbeli za vodstvo s 45:41. Ko je razpoloženi Držić poskrbel za povišanje naskoka na 65:57, so bile tribune v sedmih nebesih, toda Šentjurčani so v zadnjih štirih minutah dosegli le še dve točki, po izenačenju s trojko Sandija Čebularja za 65:65 in Držićevem odgovoru minuto in sedem sekund pred koncem pa sta Drobnjak in Stanko Sebič zgrešila po dva prosta meta. Toda nenatančni so bili tudi Slatinčani, čeprav se ne morejo pritoževati, da niso imeli dovolj ugodnih priložnosti.

Ko je šentjurski kapetan Milan Sebič visoko dvignil šampionski pokal, je dvorano zajela eksplozija, ki je prekosila moč tajfuna, Drobnjak pa je požel vsesplošno odobravanje, ko je prevzel lovoriko za najboljšega košarkarja finala. V štirih tekmah je dosegel povprečje 19 točk ob 76-odstotnem metu za dve točki, 5,5 skoka in 2,3 asistence. »Danes smo zmagali s slabo igro in kančkom sreče. Pred finalom sem dejal, da ne bomo videli lepe košarke, da bo pa naslov osvojilo moštvo, ki bo bolj verjelo vase. Ko sem oktobra prišel v Šentjur, sem videl, da ima ekipa potencial, a to je vendarle podobno sanjam. Zdaj mi je všeč, da vodilni možje vedo, kje so limiti kluba in se držijo le realnih zmožnosti,« je poudaril Drobnjak. Njegov lanski soigralec, letos pa poraženi tekmec Bubnić se je pridušal: »Pokopalo nas je, da smo hoteli pripraviti zasuk na silo, gostitelji pa so izkoristili svojih pet minut. Imeli smo lepo priložnost, a je nismo izkoristili, še lepša pa se nam je ponujala na drugi tekmi, ko smo izgubili po dveh podaljških. Čestitke Tajfunu za zasluženi naslov.«