Tiskane izdaje
Ljubljana – Kdor pozna ambicije Jureta Zdovca, ve, da ne spadajo med povprečne, zato minula sezona Royal Halija v turški ligi ni zadovoljila niti njegovih apetitov niti ciljev njegovih legionarjev, med katerimi sta nosilni vlogi odigrala Jaka Lakovič in Domen Lorbek. Slednji je ob lanskem podpisu nove pogodbe pričakoval vsaj vozovnico za Evropo, zdaj pa se je znašel pred premislekom.
Ali naj nadaljuje po isti poti, se sprašuje 30-letni Ljubljančan, ki je v dvomu tudi glede nastopa na letošnjem EP. Za njim je namreč zelo zahtevna klubska sezona, ki jo je v prvem delu zaznamoval niz poškodb. Šele spomladi se je vrnil na svojo vrhunsko raven, a rezultatske krivulje moštva ni mogel zasukati. »Poškodbe so se kar nizale, najprej sem en mesec počival zaradi mečne mišice, zatem en teden zaradi hrbta, na koncu sem si zvil še gleženj. Vse to je močno vplivalo name, pa ne le name, temveč tudi na moštvo. Od mene so namreč veliko pričakovali, a nisem mogel dati, česar sem sposoben. Začetek se torej vsekakor ni odvil po mojih željah, po takih zapletih pa seveda potem potrebuješ nekaj časa, da se vrneš na nekdanjo raven. Šele v drugem delu sezone sem bil spet stari jaz,« je Lorbek prepričan, da se je izvor težav skrival v preutrujenosti.
»Drugo ne more biti. Prav zato ne vem, kako se bom odločil glede letošnjega poletja, a za zdaj je o tem še prezgodaj govoriti. Sestati se moram z vodstvom reprezentance, potem bomo videli, kako in kaj. Čutim, da je telo še vedno utrujeno, glava pa ne. Zato se tudi sprašujem, ali se je smiselno odzvati reprezentančnemu vabilu. Če bom igral, ne bom mogel napredovati, kot si želim. Veliko vprašanj imam sam pri sebi,« si za zdaj pušča odprte poti. Med sezono pač z Zdovcem o tem nista načenjala pogovorov, saj je bil v ospredju klubski lov na končnico turškega DP. »Pričakovali smo vsaj uvrstitev med osmerico, Juretova tiha želja pa je bila šesterica, kar bi nam prineslo evropski pokal. Uspelo nam ni predvsem zaradi prvega dela sezone, ki so ga zaznamovale poškodbe. Zmanjkala nam je ena zmaga,« razočarano ugotavlja Lorbek, ki je tudi zaradi spogledovanja z Evropo lani z veseljem podaljšal pogodbo s turškim prvoligašem.
A dveletni dogovor mu zdaj dopušča predčasen odhod in očitno je, da ga čaka pomladno-poletno obdobje poglobljenega premisleka, preden se bo odločil glede prihodnosti. Zdovc mu je sicer v klubu zaupal eno nosilnih vlog, tudi zaradi družine je bil mestu naklonjen, a igralskih ambicij v Gaziantepu vendarle ni povsem izpolnil, pravi. »Želel bi igrati v evropskem tekmovanju, ker nam to ni uspelo, je to zagotovo minus. Če se mi bo torej ponudilo kaj boljšega, bom to zagrabil z obema rokama, sicer pa bo tudi Royal Hali v redu,« se zaveda, da prav veliko destinacij v času finančne krize v Evropi ni na voljo. Turčija ta čas še najbolje kotira, sam kot možnost vidi tudi Nemčijo, nekaj španskih klubov, morda enega ali dva italijanska, v Rusijo pa bi zavoljo družine šel le v primeru resnično izjemne pogodbe.
Vprašanje je tudi, kako bo Royal Hali izgledal v naslednji sezoni. Lakoviču se je pogodba iztekla in se bo morda že letos znašel na točki odločitve glede trenerske kariere, Zdovc pa se bo po dveh letih kljub še veljavni pogodbi bržkone tudi znašel v položaju, ko bo tehtno premislil, ali narediti korak v drugo smer. Zaradi velikega števila tujcev je moral minulo sezono tudi precej kolobariti v igralski zasedbi.
»V drugem delu nas je bilo sedem iz tujine, tako da je vedno nekdo počival. Na koncu se je Jure prav na morda najpomembnejši tekmi odločil, da jaz ne bom igral, saj je potreboval centra. Nekdo je pač moral ostati zunaj moštva. Jure je odličen trener, vsekakor ima filozofijo za vrhunske klube in prepričan sem, da jih bo še vodil. Je pa njegov sistem šabloniziran, v njem ni veliko svobode. Morda sem to vendar malo pogrešal, le to me je motilo. Dejstvo je, da sem bil zgled drugim in če bi jaz odstopal, bi drugi tudi nehali slediti,« pravi Lorbek, ki je v teh dneh v Lenartu, kamor se vsako leto zateče na rehabilitacijo po koncu sezone oziroma »lepotne popravke«, kot jim sam v šali rad pravi.
