Od plenice do Realovega dresa

Zaradi rosne mladosti bi lahko igral še med mladinci, toda 18-letni Luka Dončić je tako dober, da je eden od najboljših igralcev prvega moštva Reala Madrida. Slovenski košarkar je v Madridu celo tako priljubljen, da je v Slovenijo prišla španska televizijska ekipa in o njem posnela dokumentarni film. Na televizijski postaji Reala Madrida so ga predvajali minuli četrtek.

Ustvarjalci dokumentarnega filma niso bili površni. Preučili so življenjsko zgodbo Luke Dončića, se pogovorili z njegovo družino in poiskali ljudi, ki so bili ob slovenskem mladeniču vseh njegovih osemnajst let. Ujeli so vse. Od prve plenice v porodnišnici do članskega dresa Reala Madrida. 

Televizijsko ekipo v Sloveniji so sestavljali trije možje – snemalec, redaktor in novinar. V Slovenijo jih je poslal španski Mediaset, natančneje športni program Super Sport, njihove storitve pa za tovrstne potrebe koristi televizijska postaja Reala Madrida. Na enak način so pred tem že posneli nekatere filme o nogometnih zvezdnikih, v zadnjem času o Marcelu in Alvaru Morati. Mediaset je italijanska televizijska hiša v lasti Silvia Berlusconija, predsednik Reala pa je Florentino Perez, a nobena skrivnost ni, da sta poslovna mogotca dobra prijatelja.

Na steni zapisnik s prve tekme

V dveh dneh v Sloveniji so se ustvarjalci filma najprej odpravili v Osnovno šolo Mirana Jarca v Ljubljani. Že na vhodu je obiskovalce pričakala nekdanja Lukova razredničarka Smiljana Peklaj. Še vedno je vedela, kje je sedel njen učenec in kako je vseskozi sanjal o karieri vrhunskega košarkarja. »Košarka ga je vseskozi spremljala. Ves dan, ves teden in ves mesec. Žoga je bila vedno na prvem mestu,« je dejala. V spominu ji je ostala skromnost košarkarskega mladeniča. Čeprav je že tedaj odstopal zaradi svojih športnih dosežkov in ga je v Madrid vabil sloviti Real, Luka ni bil nikoli vzvišen.

Od vrstnikov je bil vseskozi za glavo večji, le redko se je ločil od košarkarske žoge, toda svoj talent je kazal tudi v drugih športih. Prav zato ima doma več kolajn iz juda in krosa kot s košarkarskih tekem. Številne kolajne in pokale hrani doma v svoji sobi, v kateri še vedno prespi, kadar se vrne v Slovenijo. Teh noči je sicer malo, nazadnje je v Ljubljani prespal na božično noč.

V njegovi sobi sta še dve posebnosti. Nad posteljo ima v okviru zapisnik s prve tekme za člansko moštvo Reala Madrida proti Unicaji. Povsem na koncu je označena tudi trojka igralca s številko 17. To je bil komaj šestnajstletni Luka Dončić. Na drugi strani sobe med kolajnami visi zanimivo odličje s podobo Dražena Petrovića. Luka jo je dobil na enem od otroških turnirjev na Hrvaškem, a le kdo si je tedaj mislil, da bo istega fantiča kaj kmalu opevala vsa evropska košarka.

Najraje ima prababičin štrudelj

V tem stanovanju je za španski mikrofon spregovorila njegova babica Milena Poterbin. V čustveni izpovedi je razkrila nemalo skrivnosti iz Lukovega otroštva. »Minuto po rojstvu sem lahko šla v porodno sobo, zato sem ga videla še s popkovino. Videla sem, kako so ga porodne babice očistile, potem pa sem bila prva, ki sem ga oblekla v pleničke,« je opisovala.

Milena Poterbin je znana slovenska frizerka. Vnuka je prvič ostrigla, ko je imel štiri mesece, toda Luka ni nikoli užival med striženjem. Še najraje vidi, če vse skupaj mine čim hitreje. Kljub temu sta z babico zelo navezana, skupaj sta preživljala predvsem ponedeljke. »Ko je bil v vrtcu ali šoli, sem ga šla iskat, potem pa sva skupaj preživela ponedeljek. Pri meni je prespal, potem pa sem ga zjutraj odpeljala v šolo,« je razkrila. Luka obožuje njeno zelenjavno juho, a najraje ima prababičin sirov štrudelj z rozinami.

Poleg ponedeljkov sta Luka in babica skupaj preživljala tudi morske počitnice na hrvaškem otoku Krku. »Tam nekje od njegovega četrtega ali petega meseca sem ga ob koncih tedna jemala s seboj na Krk. Še danes je na Krku njegov edini morski oddih,« je povedala babica. Tam je spoznal številne prijatelje iz vse Slovenije. Za špansko televizijsko ekipo je spregovoril Jernej Moljk iz Hrastnika, najboljši prijatelj slovenska košarkarja. »Ko pridemo na morje, gre Luka že po treh dneh spet metat na koš,« je, denimo razkril, kako Luka po dolgi košarkarski sezoni najlažje prečisti glavo – s košarko. In ker Dončića kljub vsemu še ne poznajo vsi, se je v preteklih letih dogodilo, da so ga turisti v kampu izzvali za partijo ena na ena, a jih je nato Luka za šalo premagoval.

Košarko igra enako kot otrok

Da je nekaj posebnega, so kmalu ugotovili njegovi trenerji pri mlajših selekcijah Uniona Olimpije. Na mnogih fotografijah Luka ni največji, toda zgolj zato, ker je igral z dve ali celo tri leta starejšimi soigralci. »Uživam, ko ga gledam v španski ligi in evroligi, kajti še vedno igra košarko enako kot otrok, le da zdaj vse počne močneje in hitreje,« je povedal eden od prvih Dončićevih trenerjev Lojze Šiško.

Najdlje je bil v Sloveniji njegov trener Jernej Smolnikar. V spominu mu je ostalo, da je bil Luka miren otrok, ki ni bil razgrajač ali pobudnik za kakšno lumparijo. »Verjetno zato, ker je bil v vseh ekipah najmlajši in so imeli glavno besedo v ekipi starejši fantje,« je razmišljal Smolnikar. Med Dončićevimi trenerji je bil tudi Rok Dežman, a je kar malce jezen, če ga kdo vpraša, ali si lasti zasluge za njegov uspeh. »Lepo vas prosim! Luka je tako velik talent, da bi postal vrhunski košarkar, čeprav bi ga trenirala moja mama. Takšni talenti uspejo v vseh razmerah in niso rezultat kakšnega posebnega sistemskega dela,« je rekel.

Ob vrnitvi v Španijo so za dokumentarni film spregovorili še nekateri Lukovi soigralci, trener Pablo Laso, njegova mama Mirjam Poterbin in sam Luka, a njegova naloga zdaj bo, da bo še naprej tako dober, da to ne bo zadnji film. Toda če gre verjeti njegovim najbližjim, je strah odveč.