Odporni za zaušnice

Eduardo Brozovič o ligi ABA in slovenski košarki.

Objavljeno
29. maj 2017 00.43
Eduardo Brozovič
Eduardo Brozovič
Čeprav se je liga ABA že davno končala, je ukradla pozornost tudi med vrhuncem slovenskega košarkarskega prvenstva. Ker je nacionalne zveze ne priznavajo, se je do nadaljnjega zaprla v krog svojih ustanoviteljev in zmanjšala število udeležencev na 12, Slovenijo pa bo v prihodnji sezoni zastopala le Union Olimpija. Pričakovano, saj se je takšna odločitev nakazovala, odkar so najvišji funkcionarji slovenske zveze stopili v prve vrste rušiteljev regionalne lige. Minuli torek je prišel povratni udarec, za katerega predsednik KZS Matej Erjavec vztraja, da ga ni občutil: »Če je zaušnica obstajala, je zgrešila svoj cilj.« Seveda, še enkrat so košarkarske zdrahe, ki imajo korenine v prepirih avtokratske FIBA in njenih podjetnejših tekmic, udarile po neposrednih proizvajalcih – klubih, trenerjih in igralcih.

S športnega vidika zagotovo ni pravično, da so Rogaško dan pred koncem DP seznanili, da zapisano pred začetkom sezone ne velja več. Niti o številu klubov v ligi ABA niti o razdelitvi mest po državah. V hipu je izpuhtelo tudi pričakovanje, da se bosta vanjo po novem uvrstila oba finalista slovenske lige, kar je v svoj tekmovalni pravilnik uvrstila tudi KZS, čeprav regionalna liga zanjo uradno ne obstaja. Spomnimo se tudi, kako so prav nacionalne zveze predlani zahtevale, da mora v njej igrati le 12 moštev, in kako se je KZS zavzemala za prepoved tekmovanja, ker med prvotnim ducatom izbranih ni bilo Tajfuna, saj naj bi zamudil rok za prijavo. Za takratne slovenske prvake se je po povečanju lige našel prostor, a so slednjič zasedli zadnje mesto, tako kot letos Krka.

V 16-letni zgodovini lige ABA so bili Slovenci kar sedemkrat zadnji na lestvici in štirikrat predzadnji, ob tem pa so »zasloveli« kot mojstri odpovedovanja udeležbe zaradi finančnih, infrastrukturnih in drugih razlogov. Samo lani sta mesto zavrnila prvak Helios in Zlatorog ter si za nekaj časa nakopala vprašaj ob svojih imenih, letos je Krka izpadla, Slatinčani pa niti sami ne vedo, kaj bi storili, če se pravila igre ne bi spremenila. Liga ABA jih načelno zanima, a se jim ne sanja, kakšen proračun bi lahko zbrali, zaradi izkušenj sosedov iz Šentjurja pa se ne bi odločili niti za prirejanje tekem v Celju, ker bi izgubili stik s svojimi odličnimi navijači. Zahtevamo torej doslednost, jamčimo bore malo. Si predstavljate, kako bi se lahko letos osmešili, če bi z novo balkansko vojno izsilili še eno mesto za Slovenijo, a klubi ne bi pokazali zanimanja?

Na divjem vzhodu se medtem čudijo. Nori Slovenci še naprej poskušajo pokopati tekmovanje, ki so ga sami ustanovili in vodili 14 sezon. Ko so odstavili svoja rojaka Romana Lisca in Rada Lorbka, pa pričakujejo, da bodo prijaznejši Črnogorci in Hrvati, ki so prevzeli primat v zadnjih dveh letih, kajpada ob silovitih pritiskih iz Srbije. Toda vsesplošna škoda zaradi kaosa v košarki presega klubske in lokalne ovire, čutijo pa jo tudi pri KZS. V letu 2016 je poslovala z izgubo 388.000 evrov (13 odstotki svojega proračuna), ki jo Erjavec opravičuje z zastarelimi številkami in spornimi argumenti. Kot pravi, ne gre za »nič strašnega«, le posledico računovodskih pravil. Tudi ta zaušnica mu ne more do živega.