Tiskane izdaje
Strasbourg je eden od dveh tekmecev v skupini I lige prvakov (poleg Bayreutha), s katerim so se Ljubljančani pomerili že lani. Moštvi sta si takrat razdelili izkupiček, Francozi pa so nato izpadli v četrtfinalu proti poznejšemu skupnemu zmagovalcu AEK in kot drugi v rednem delu državnega prvenstva z 2:3 v zmagah obtičali v polfinalu končnice proti Le Mansu, ki je slednjič osvojil lovoriko. Slovenski šampioni se bodo do 6. februarja po dvakrat pomerili tudi z grškim Promitheasom, Virtusom iz Bologne, Ostendejem, litovskim Neptunasom in Bešiktašem, v osmino finala pa bodo napredovale štiri zasedbe.
Kako v Stožicah ocenjujejo svoje možnosti? Olimpijin trener Zoran Martič odgovarja: »Nobeno moštvo v skupini ne izstopa s kakovostjo. Na vsaki tekmi bo pomembna dnevna forma, na koncu pa bomo bržkone ugotovili, da je bil pomemben tudi koledar nastopov. Zdaj še ne moremo govoriti, s kom bi morali igrati prej in s kom pozneje, toda v tako izenačeni konkurenci bodo odločale podrobnosti. Uvrstitev v osmino finala je za nas realen cilj, a težko dosegljiv.«
Tudi Strasbourg je doživel velike spremembe. Med drugimi so odšli udarna branilca Zack Wright in David Logan, reprezentančno krilo Louis Labeyrie in hrvaški center Miro Bilan, nasledili pa so jih sami prekaljeni možje. Ob dveh začetnih zmagah in dveh porazih v francoskem DP sta pod košema prevzela glavni vlogi nekdanja reprezentanta Florent Pietrus (lani Levallois) in Ali Traore (Monaco), na zunanjih položajih pa dirigent Mike Green (AEK), branilca Quentin Serron (Gravelines) in Nicolas Lang (Asvel) ter krilo Mardy Collins (Lokomotiv Kuban). Stalnica je trener Vincent Collet, še vedno tudi francoski selektor, ki Strasbourg vodi od leta 2011.
Felton ali Reynolds?
»Naš prvi gost je tipična francoska zasedba brez izrazito visokih mož, saj 221 cm visoki Youssoupha Fall doslej ni veliko igral, sta pa Pietrus in Traore zelo izkušena. Moštvo ima veliko solidnih atletov, zato se bomo morali prilagoditi na drugačno košarko od tiste, ki smo je vajeni. V ligi ABA težko igraš brez visokega in čvrstega centra, saj imajo vse ekipe igralce z 210 cm in več. V LP so moštva nižja, vendar si nismo mogli privoščiti raznovrstnega košarkarja, ki bi se lahko kosal tako z ekstremno visokimi tekmeci kot z izjemno atletskimi in tudi z vrhunskimi strelci z razdalje. Imamo več igralcev različnih profilov, s katerimi se bomo poskusili znajti,« ocenjuje Martič in s strinja, da je Olimpija videti povsem različno, ko je pod obročema Mirza Begić ali kdo drug.
Neuravnoteženost je opazna tudi na mestu organizatorja. Jan Špan dosega veliko točk, a ni klasični dirigent, še ne 19-letni Jusuf Sanon se komaj privaja na to vlogo, leto dni starejši Jalek Felton je prvič v Evropi, za nameček pa bi se v Stožicah radi povsem prepričali, da mu zdravje dopušča skrajne obremenitve. Zato iščejo alternative in zdaj je na preizkušnji 31-letni Scottie Reynolds, v zadnjih dveh sezonah član Cibone in ruskega Zenita. »Nekoliko smo prilagodili slog igre, malo več individualno delamo in razmišljamo o možnih kadrovskih rešitvah. Naša največja preglavica so namreč nihanja v igri in nespametne odločitve, ki so povezane s pomanjkanjem izkušenj, temperamentom košarkarjev in neuigranostjo, ta pa je delno posledica velikega števila košarkarjev v moštvu,« priznava Zoran Martič.
