Tiskane izdaje
Ljubljana – Čakanje na epilog zgodbe z Avellinom, pri katerem nanj ne računajo več, a jih še veže pogodba, je nekdanji kapetan slovenske košarkarske reprezentance Jaka Lakovič izkoristil za priprave v ZDA. Svet onkraj Atlantika mu, kot pravi, nudi nekaj novega, hkrati pa je v minulih 14 dneh razvijal tudi idejo o trenerski karieri, ki se je namerava lotiti, ko bo dres enkrat pospravil v najgloblji kotiček omare.
»Ne želim biti narobe razumljen, a o koncu igralske kariere še ne razmišljam. Vsaj še leto bom na parketu, če ne dlje, epizoda pri Avellinu me je zdaj zgolj spravila v položaj, ko bom pač moral počakati, da se odpre nova priložnost, saj so sezone že v teku in imajo klubi zapolnjena vsa igralna mesta,« pravi Lakovič, ki je pred osmimi dnevi tudi uradno spet postal študent Fakultete za šport in se zato v nedeljo iz ZDA tudi vrnil v Slovenijo, saj se je moral včeraj osebno zglasiti na fakulteti. Ko se je pred poldrugim desetletjem podal v tujino, je namreč njegov študij obmiroval, zdaj ga namerava dokončati in postati diplomirani trener košarke, pri čemer se je odločil za bolonjski študij. Ne, ker bi računal, da bo s tem njegova trenerska pot v prihodnosti dobila zalet, marveč zaradi zadostitve zahtevam večine evropskih držav.
»Upam, da bo šlo tudi, ko bom našel nov klub, sicer bom moral trdo delati predvsem poleti, da bom nadoknadil zamujeno in opravljal izpite. Ta teden se bomo še dogovorili o podrobnostih, kako bi v praksi izpeljal študijsko zgodbo. Zdaj sem bil 14 dni v ZDA, posvečal pa sem se telesni in košarkarski pripravi. Tam je vse na povsem drugi ravni. Resda moraš vse plačati, a tega, kar dobiš, v Evropi ne bo še vsaj 10 let. Prvič sem se lotil takšnega organiziranega treninga pri njih in se vrnil res navdušen,« je Lakoviču pri iskanju pravega okolja pomagal tudi njegov zastopnik Rade Filipović, ki je pred tedni v ligo NBA preselil tudi Zorana Dragića. Kot eden vodilnih obrazov agencije BDA Sports International, na čelu katere je nekdanji košarkar Bill Duffy, ima namreč v ZDA široko mrežo poznanstev, Lakovič pa na njegovo pomoč računa tudi, ko bo enkrat prestopil mejo in se podal v trenerski poklic.
»Rade že dolgo živi v ZDA in je v resnici Duffyjev partner, v njihovi agenciji so igralci, kot sta Rajon Ronda in Steve Nash, prej tudi Yao Ming. Večkrat sva se s Filipovićem že pogovarjala o mojih načrtih, tako da mi bo priskočil na pomoč, ko bo treba. V glavi že imam grobi osnutek svoje prihodnje poti, četudi ga nenehno razvijam. Nikamor se mi ne mudi. V ZDA nudijo vrsto odličnih izobraževalnih programov, ki bi me zanimali, tudi ideja, da bi se priključil kakšni ekipi iz lige NBA na poletnih pripravljalnih kampih ali kakšni univerzitetni ekipi, mi ni tuja. S tem pač dobiš drugačen pogled na igro in košarko kot pri nas, v Evropi sem bolj ali manj videl in doživel že vse,« pojasni Lakovič, ki sicer upa, da si bo čim prej našel klub, ki bi lahko bodisi odkupil njegovo pogodbo ali plačal odškodnino. Prav vsak sicer ne pride v poštev, ljubljanski organizator igre namreč pravi, da si je v karieri vendarle zgradil dovolj dobro ime, da mu ni treba sprejeti vsega, kar pride na mizo.
Koliko pa so njegovi načrti s prehodom v trenerske vode že blizu uresničitve? »Ne vidim razloga, da bi na vrat na nos delal prevelike korake. Trenutno sem še v obdobju oblikovanja načrtov, pri čemer imam srečo, da me obdajajo ljudje, s katerimi lahko delim svoje ideje in jih razvijam. Nekaj časa bi še igral, tudi doštudirati želim, preden se lotim kakšnega večjega izziva. Imam namreč veliko idej, ki še niso za javnost, prepričan pa sem, da bo evropska košarka v naslednjih letih doživljala velike spremembe in na to želim biti povsem pripravljen. Pa pri tem ne mislim le na pravila,« ostaja skrivnosten Lakovič, ki je imel v vmesnem obdobju tudi nekaj stikov z Unionom Olimpijo, a ker do selitve ni prišlo, zdaj o možnosti, da bi igral v Sloveniji, ne razmišlja. Če ne bo našel kluba, s katerim bi lahko treniral, se bo odpravil v Barcelono in si tam poiskal ustrezno okolje, dokler ne bo rešil klubskega vprašanja.
