Tiskane izdaje
Potem ko smo dolge mesece poslušali, kdo bo namenil žlahtnejši presežnik 37. evropskemu prvenstvu v košarki, je končno pred nami: s kar 24 reprezentancami največje doslej, z 19 tekmovalnimi dnevi najdaljše in z 11 tekmami za osmerico najboljših tudi najbolj naporno v 76-letni zgodovini tekmovanj za primat na stari celini. Strokovnjaki bi seveda dodali, da bo tudi najbolj kakovostno. Razvoj evropske košarke je namreč izdatno razširil krog kandidatov za visoke uvrstitve, mik bojev za vozovnice na OI 2012 v Londonu in »lockout« v ligi NBA pa sta prispevala, da so se klicu svojih domovin odzvali vsi največji zvezdniki. Z izjemo peščice poškodovanih in – Slovencev.
Idealno je tudi prizorišče za spektakel. V Evropi pač ni države, v kateri bi košarka uživala takšen kultni status kot v Litvi. Vseh 3,3 milijona prebivalcev te baltske države bi lahko uvrstili med fanatične ljubitelje igre pod obročema, zato ob 72-letnici tretjega EP, ki ga je gostil Kaunas, tik preden so se morali Litovci za pol stoletja odpovedati samostojnosti, nihče ne obžaluje, da so vložili več kot 200 milijonov evrov v letošnje prvenstvo. Gostom z vseh koncev celine in domači reprezentanci, predvsem pa košarki, želijo ponuditi le najboljše. Sodobne dvorane, med katerimi je daleč najstarejša Siemens Arena v Vilniusu iz leta 2004, so pripravljene, množice domačih navijačev in obiskovalcev iz tujine, ki jih pričakujejo okoli 25.000, se že veselijo »najboljšega EP vseh časov«, ki ga bo sila težko preseči. Tudi Sloveniji leta 2013.
Večina oči bo uprtih v Španijo, prepričljivo zmagovalko EP 2009 na Poljskem, ki je letos sestavila še močnejšo zasedbo, in Litvo. Od vnovične osamosvojitve leta 1990 je namreč nenehno v mednarodnem vrhu, z bronom z lanskega SP pa se je po krajši krizi vrnila med dobitnice kolajn. Na vrh seznama favoritov ju uvrščajo tako dobri poznavalci košarke kot upravljalci stavnic, ki si manejo roke, saj je krog možnih slavljencev zelo širok. Za odličja se lahko poteguje vsaj deset reprezentanc. Še posebej, ker tradicija zadnjih dveh desetletij Španiji in Litvi ni naklonjena. V tem času je le ZR Jugoslavija (najboljša v letih 1995 in 1997) ubranila naslov evropskega prvaka, še slabše pa so se odrezali prireditelji EP. Na Olimp se je povzpela le Nemčija leta 1993, čeprav so se v vlogi gostitelja znašle takšne košarkarske velesile kot Španija (kar dvakrat), Grčija, Francija, Turčija ter Srbija in Črna gora. Še več, na zadnjih osmih EP je domača izbrana vrsta le dvakrat (Turčija in Španija srebro v letih 2001 in 2007) osvojila kolajno.
Med resne kandidate za visoko uvrstitev vnovič sodi tudi Slovenija. Toda poleg večnih odpovedi kopice vrhunskih igralcev in vse večjega bremena let domoljubno nastrojenih lahko tudi njo tepe tradicija. Po njej namreč prireditelji naslednjega EP praviloma pogorijo na celi črti. In dve leti pozneje že pride prvenstvo na domačih tleh, na katerem običajno prav tako tenko piskajo. Zato je zgodovino najbolje kar spregledati in se pogumno podati v litovske bitke.
Iz posebne priloge o 37. EP v košarki
