Prekmalu razmišljali o Partizanu

Ljubljana – Zmaga v tekmi evropskega pokala ni nikoli odveč, še posebej ne v gosteh in v takšni kruti finančni realnosti Uniona Olimpije. Toda Aleš Pipan bi v sredo najraje potisnil v pozabo uspeh nad Bešiktašem, še preden se je tekma končala. Njegovi košarkarji pa so igrali, kot da so začeli razmišljati o Partizanu že po treh odigranih četrtinah v Istanbulu.

Opozorilo trenerja stožiškega moštva, da bo nedeljski nastop v ligi ABA še pomembnejši od evropske premiere v novi sezoni, je povsem logično. Regionalno prvenstvo je namreč na prvem mestu klubskih prioritet. Je edino, ki odpira vrata do evrolige in evropskega pokala, in po dveh zaporednih »wild cardih« bi se počasi spodobilo, da bi si Union Olimpija sama priigrala vozovnico za širšo mednarodno sceno na igrišču.

Ker se dobro spomnimo lanskih Pipanovih težav, ko je moštvo po zmagah v Valencii, Vareseju in Lyonu vzelo obveznosti v ligi ABA z levo roko ter izgubljalo z MZT, Širokim Brijegom, Radničkim in Igokeo, ga razumemo še toliko bolje. Prav tako pa vemo, da je najbolje začeti kopičiti zalogo točk v prvih tednih jeseni, dokler lahko Ljubljančani računajo na pomoč Mirze Begića in dokler nekateri ugledni regionalni tekmeci delujejo povsem razglašeno. Poleg Cedevite in Cibone to velja predvsem za Partizan, ki bo v nedeljo obiskal Stožice. Ubogi Edo Murić je v črno-belem dresu najprej okusil domači poraz proti njegovi Krki, nato visok poraz (50:70) v Zagrebu, v sredo pa še polom ob začetku evropskega pokala; Lietuvos rytas je bil boljši za 27 točk.

Zanimivo bo spremljati, kako bo Ljubljančanom letos uspelo uravnotežiti predstave na dveh frontah, ko pa si že med posameznimi tekmami privoščijo tako ogromna nihanja. V dosedanjih petih uradnih tekmah sezone se le proti Cedeviti niso ustrelili v koleno. Proti Krki so denimo tesno izgubili slovenski superpokal zaradi niza 5:21 v zadnjih šestih minutah. V 34. minuti so obstali tudi pri vodstvu z 78:61 proti Ciboni in si komajda še rešili kožo, proti Crveni zvezdi so si privoščili črni niz 3:21, Bešiktaš pa so vrnili med žive po vodstvu z 18 točkami prednosti. Zadnjih devet minut dvoboja so z 31:15 dobili gostitelji, ki so bili do tedaj povsem nebogljeni in zmogli le 37 točk.

Stari košarkarski rek pravi, da so za zmage zaslužni igralci, za poraze (še posebej v tesnih tekmah) pa ponavadi kriv trener. Načelo je preveč posplošeno že za urejene klube in uigrana moštva z ustrezno tekmovalno kontinuiteto, pri na hitro sestavljenih s košarkarji iz razprodaj in »otroških vrtcev« pa ima še manjšo težo. Pipan je v skladu s sodobnimi slovenskimi trendi in zagovarjanjem evforičnih skrajnosti kajpada hvaležen strelovod. V očeh najbolj gorečega dela javnosti je glavni ali celo edini krivec, da Union Olimpija ni zmagala v vseh petih nastopih s povprečno razliko 20 točk. Res je, ob tako zlahka zapravljenih naskokih, 52 zgrešenih prostih metih (55:107) v štirih tekmah lige ABA in evropskega pokala ter 65 izgubljenih žogah (povp. 16,5) je težko ostati ravnodušen. A se je treba zavedati, da Pipan ni kriv, da ima najcenejšo igralsko zasedbo po osamosvojitvi, v njej pa šest novih košarkarjev. Med njimi je spet novi organizator igre, ki ima v kriznih trenutkih vsaj tako pomembno vlogo kot trener.

Izkušeni 30-letni Marko Marinović, ki je v zadnji četrtini dvoboja z Bešiktašem izgubil pet žog, ostal brez ene same asistence in zgrešil tri proste mete, bi bil seveda med najbolj odgovornimi, če bi se Union Olimpija vrnila domov praznih rok. Po zmagi lahko uporabimo rožnata očala in poudarimo, da je zadel zlata vredno trojko in v prvih treh četrtinah zbral 10 asistenc, pri katerih je njegovo povprečje v ligi ABA kar 7,7. Morda se moštvo celo preveč zaveda njegovih podajalskih sposobnosti in se prepusti pasivni vlogi tako pri organiziranih napadih kot pri prenosu žoge proti presingu. Na srečo se je tokrat v prvem polčasu prikazal Sasu Salin in v drugem povsem nepričakovano Halil Kanacević. Toda če se ne bo kaj bistveno spremenilo v miselnosti igralcev, kmalu nobena prednost ne bo dovolj velika.