Od sebe so dali vse, a žal ni bilo dovolj

Zagreb – Želje slovenskih košarkarjev so segale do mokrih oblakov nad hrvaško metropolo in srce je bilo večje kot kdaj prej. Toda športne omejitve osiromašenega moštva so bile prevelike, da bi ambicije lahko dobile otipljivo težo. Derbi uvodnega dneva v skupini C je pripadel Hrvaški (80:73) na večer, v katerem je Španija klonila proti Srbiji, Litva le za točko prekosila Ukrajino, Francija pa Finsko šele po podaljšku.

Velika bitka je imela pestro uverturo že dolgo pred tekmo, ko so se v okolico Arene Zagreb začele zgrinjati množice iz vseh konec obeh držav. Nihče ni omenjal prisluškovalnih afer in drugih sosedskih nesoglasij, prijetno je bilo spremljati nagajivo zbadanje krepko na strani športnega in enoten pozdrav za obe himni. Slovenski navijači so bili zaradi omejitev pri prodaji vstopnic v rahli manjšini, vendar so številčne primanjkljaje nadomestili z večjim številom decibelov in iztržili vsaj časten remi. Po svojih najboljših močeh so vlivali svojim ljubljencem dodatno energijo, ki so jo zaradi prepoznavnega sloga igre krvavo potrebovali.

Jure Zdovc je pred začetkom toplo objel svojega hrvaškega kolego Velimirja Perasovića, pred tem pa druge soborce iz igralskih dni, ki jih je kar mrgolelo ob igrišču; najbolj pristno je pozdravil Dina Rađo in Stojka Vrankovića. Nato pa je pripravil manjše presenečenje z začetno peterko z Jako Klobučarjem, Zoranom Dragićem, Mitjo Nikolićem, Miho Zupanom in Urošem Slokarjem. Slovenski selektor je resda zagovornik doktrine, da ni pomembno, kdo igra v uvodnih minutah, temveč kdo dokonča delo, toda njegovi jurišniki so zelo dobro utrli pot. Po petih minutah so vodili s 14:6, tik pred iztekom uvodne četrtine pa s 23:15. Pomembno je bilo, da so z gibljivo igro hitro spravili v težave prvega hrvaškega centra Anteja Tomića, ki si je prislužil dve osebni napaki v dveh minutah in po daljšem počitku nemudoma še tretjo, občudovanja pa je bila vredna mešanice poguma, prodornosti in dobrega kroženja žoge. Z njo so že v prvih desetih minutah igre zbrali osem asistenc ob le dveh izgubljenih žogah, odličen pa je bil tudi izkoristek poskusov za tri točke – 4:6.

Hrvati so seveda potrebovali čas, da so se otresli psihičnega in slovenskega pritiska. Led je prebil Krunoslav Simon, točke sta nato pričakovano začela zbirati še Bojan Bogdanović in Luka Žorić, toda skrb v slovenskem moštvu se je krepila tudi zaradi napadalne suše. Prvih pet minut druge četrtine je prineslo delni rezultat 10:3 za prvo hrvaško vodstvo (27:26), ob glavnem premoru je bila opazna prednost gostiteljev pri skokih (17:10), identično pa je bilo tudi razmerje števila prostih metov. Če ni šlo drugače, so Hrvati pač znali napeti mišice. Slovenci medtem niso imeli pozicijske globine, počasi pa jih je tudi začela zapuščati natančnost. Toda drugega orožja od metov za tri točke v glavnem niso našli, v drugi in tretji četrtini pa so v seštevku izkoristili le dva.

Po zaostanku s 45:55 in 50:63 se Zdovčevi košarkarji nikakor niso vdajali, toda Hrvati so imeli v ognju več delnic, ki so jim prinašale lep donos. Trojki Nebojše Joksimovića in Mihe Zupana sta prebudili upanje, vendar je Tomić le prišel do prvih točk, Dario Šarić in Mario Hezonja pa sta izžarevala fanatično bojevitost tudi, ko je slovenski plamen začel izgubljati moč. Zadnjo minuto je hrvaški del tribun pričakal na nogah, saj je lahko mirno užival v zmagoslavju, Slovenci pa so priznali, da je moštvo dalo vse od sebe. Kaj bi bilo, če bi bilo karkoli drugače, niti niso razmišljali, prepustili so se upanju, da se bodo njihovi ljubljenci z enako mero danes lotili nič manj zahtevnega dvoboja z Gruzinci.

Nanje je opozoril tudi Zdovc: »Preden bodo fantje zaspali, bo ura vsaj dve ponoči. Nato pa bodo že ob 18. uri začeli dvoboj z Gruzijo. Zato se po tihem bojim, da so fantje pozabili na dogajanje proti Hrvatom, saj jih čaka še pomembnejši nastop. Kajti Gruzijo moramo premagati in ne vem, kako bo vse skupaj videti, ko bomo morali obvezno dobiti kakšno tekmo.«

Slovenski kapetan Jure Balažič je priznal: »Odločilna je bila razlika pri skoku, saj smo ga izgubili kar s 25:43, in prevzemam lep del odgovornosti. Tudi napad nam po dobrem začetku ni več tekel, zapravili smo celo vrsto odprtih metov. Za takšno Hrvaško bi morali biti bolj razpoloženi. Zelo sem razočaran nad svojo igro, toda nimamo druge možnosti, kot da poskusimo vse skupaj hitro pozabiti. V športu je slab spomin neredko odlika.«

Klemen Prepelič je dodal: »Imeli smo svoje priložnosti že v prvem polčasu in kar nekaj neoviranih metov za tri točke. Tudi pri 62:68 sem enkrat zgrešil jaz, enkrat pa Jure. Žal. Toda ne bi bilo smiselno iskati izgovorov v neizkoriščenih metih, kajti storili smo tudi ogromno napak pri zapiranju prostora pod obročem. Morda je odločil celo napadalni skok Hezonje, po katerem se nismo mogli pobrati. Drago smo prodali kožo, toda zapravili smo priložnost za bonusno zmago. Zdaj se bomo morali odkupiti proti Gruziji, ki se je opekla in porabila svojo pravico do enega spodrsljaja.«