Tiskane izdaje
Ljubljana – Tajfun je v minulih mesecih dokazal, da je možno postati državni prvak z 260.000 evri skupnega proračuna in v dvorani za 700 gledalcev sprožiti takšno vzdušje, kot da je njej 20.000 evforičnih navijačev. Po zasluženem zmagoslavju pa bo moralo klubsko vodstvo ugotoviti, ali je sposobno za nov korak kvišku.
Ob napovedanem vrtincu sprememb Šentjurčani ne vedo niti, ali so si priigrali mesto v ligi ABA ali v novem regionalnem prvenstvu pod okriljem FIBA ter kakšne infrastrukturne in druge zahteve bodo morali izpolniti. S kančkom domišljije pa si ni težko predstavljati še bolj absurdnih okoliščin, če bi »revolucionarji« zelo pohiteli in že letos prevzeli nadzor tudi nad evropskimi pokali. V tem primeru bi se Tajfunu odprla celo vrata za kvalifikacije za Fibino evroligo. Še lani pa je bil predzadnji v DP.
Kakšni vratolomni in nevarni preskoki se obetajo moštvom, bodo prej ali slej ugotovili tudi pristojni pri KZS, ki odločno zagovarjajo načelo neposredne prehodnosti v Evropo prek domače lige. V Šentjurju zagotavljajo, da bodo s treznimi glavami proučili, koliko bi jih stali najnujnejši posegi za okrepitev igralskega kadra in klubskega ustroja, ki v glavnem deluje na amaterski ravni, ter kakšne posledice bi prinesla začasna selitev bodisi v Podčetrtek, kjer bi lahko povečali tribune tamkajšnje dvorane, bodisi v celjski Golovec. Po prvem valu navdušenja bi se morali temeljito pogovoriti tudi z lokalnimi oblastmi in pokrovitelji, predvsem lastniki podjetja Tajfun, ali imajo kot ugledni proizvajalci gozdarske mehanizacije poslovne interese v širši regiji.
Prikazane ravni igre v finalu se košarkarjem Tajfuna in Rogaške zagotovo ni treba sramovati. Celo nasprotno, izjemna energija, ki sta jo moštvi prikazali v štirih tekmah ob podpori strastnih navijačev, je pomenila prijetno osvežitev za slovensko klubsko sceno, naveličano namišljenih zvezdnikov in njihovih muh. Petičneži bodo morda rekli, da niso videli veliko fines, toda nanje običajno ne gre računati niti, ko se v odločilnih bitkah za naslov spopadejo najbolj slovite zasedbe. »Opravičujem se, ker nismo ponudili lepe igre, toda v igri so bile prevelike stvari za obe moštvi,« je med zmagoslavjem dejal Dragiša Drobnjak, a se povsem strinjal z načelom, da je v finalu bolje »zmagati na neprivlačen način kot izgubiti v šarmantnem slogu«. Kot izkušeni 37-letni mož, ki je osvajal naslove državnega prvaka tudi s Krko in Unionom Olimpijo, razume širše potrebe slovenske košarke, zato srčno upa, da je bila letošnja končnica močan poduk za padle velikane in domala nujna etapa na poti do ozdravitve.
Najboljši košarkar letošnjega finala je prišel do prvega od svojih šestih naslovov že pred 15 leti in je za nekaj mesecev starejši celo od svojega trenerja Dejana Mihevca. Zaradi slednjega so navijači celo zbadali stratega Rogaške Damjana Novakovića, češ da ga je »preveč naučil« v času, ko sta sodelovala na klopi šentjurskega moštva. Mihevc je bil tedaj njegov pomočnik, nato pa je ubral samostojno pot, ki ga je prek uspešnega dela z zasedbo London Leopards v angleški ligi ter enoletne epizode pri Grosuplju lani znova pripeljala v domači kraj. V četrtek je že postal 12. trener z lovoriko slovenskega prvaka in eden najmlajših doslej. Mlajši od njega so bili Sašo Filipovski, ki ob Olimpijinem uspehu 2004 še ni dopolnil 30 let, ter Gašper Potočnik in Aleksander Sekulič pri Krki.
Tudi navijači Tajfuna znajo vešče sukati jezik, zato so sosede povprašali, kako daleč bi se prebili, če jim ne bi »odstopili« Sandija Čebularja, Tadeja Fermeta, Anžeta Pelca in Mladena Primorca. Toda to so že lokalni prepiri. Širša javnost še vedno poskuša razumeti, kaj se je dogajalo v minulih mesecih. In če Drobnjaku priznava, da je zasluženo MVP, ker ni bil najboljši le v finalu, ampak je od jeseni spodbujal soigralce, da lahko dosežejo nekaj velikega, se hkrati sprašuje, kaj medtem počno mladi. Med finalom so sicer spoznali nekaj novih imen, toda med osmimi košarkarji z najvidnejšimi vlogami v vsakem moštvu so le trije rojeni v Sloveniji in mlajši od 28 let: pri Tajfunu Domen Bratož (22), pri Rogaški Žiga Dimec (22) in Ferme (23).
