Tiskane izdaje
Košarkarska sezona zaradi reprezentančnih obveznosti igralcev in EP traja domala že tri mesece, v četrtek pa bodo oživela še evroligaška igrišča. Boji za naslov najboljšega na stari celini bodo imeli zanimiv uvod, saj bo branilec naslova Real v prvem kolu gostoval v Moskvi pri zmagovalcu evropskega prvaka Himkiju v tekmi z močnim slovenskim pridihom.
V tekmovanju, ki se že 16. leto začenja pod okriljem ULEB (zaradi vse večje podjetnosti FIBA morda celo zadnjič), še tretjič zapored ne bo slovenskega moštva. Ljubitelji košarke pri nas bodo lahko stiskali pesti le za razkropljene legionarje pod tujimi obroči. Medtem ko so ob lanskem štartu z zanimanjem spremljali nastope Boštjana Nachbarja pri Barceloni in Jake Blažiča pri Crveni zvezdi, z zamudo pa sta se jima pridružila Mirza Begić in za kratek čas Aleksander Vujačič pri Laboralu Kutxi, bodo pozornost tudi letos pritegnili štirje košarkarji. Blažič se je resda preselil v Španijo, kjer bo branil barve Laborala Kutxe. Aleksej Nikolić je iz moštva Spars Sarajevo prestopil k nemškemu prvaku Bambergu, kjer se bo kalil ob rablju slovenske reprezentance na EP Janisu Strelnieksu in Nikosu Zisisu. Zoran Dragić bo po enoletni avanturi v ligi NBA močan adut Himkija, njegov prvi tekmec po vrnitvi v Evropo pa bo Real, pri katerem bo začel redno zbirati evroligaške izkušnje čudežni deček Luka Dončić. V prejšnji sezoni je 16-letni Ljubljančan opazoval starejše soigralce pri serijskem zbiranju lovorik v Španiji in po 20-letnem čakanju tudi med evropsko elito, zdaj pa bo dejavno sodeloval pri njihovi obrambi.
Kakšno je novo razmerje moči med 24 udeleženci evrolige, bodo povedali šele naslednji meseci, saj so vsa moštva doživela velike spremembe. Večina stavnic vendarle postavlja v ospredje najboljšo četverico prejšnje sezone, poleg Reala še Olympiakos, CSKA in Fenerbahče, ter velikane klasičnega kova – Barcelono, Anadolu Efes, Maccabi in Panathinaikos, ki pričakuje labodji spev Dimitrisa Diamantidisa pod vodstvom novega trenerja Aleksandra Đorđevića in Sanija Bečirovića v vlogi enega od njegovih pomočnikov. Madridčani so prav na vseh seznamih favoritov na prvem mestu, čeprav zgodovina ni ravno naklonjena branilcem naslova. V zadnjih 24 letih, odkar se je končala era splitske Jugoplastike, sta se na prestolu obdržala le Maccabi (prvak 2004 in 2005) in Olympiakos (2012 in 2013). Oba sta nato občutila negativno tradicijo tudi na lastni koži. Kot prvaka zadnjih dveh sezon sta leto dni pozneje obtičala že v četrtfinalu.
Laso ponosen na svoje fante
Real se bo lotil zahtevne naloge z osmimi aduti iz lanske šampionske zasedbe. Klub so zapustili Marcus Slaughter (Darušafaka), KC Rivers (Bayern), Ioannis Bourousis (Laboral Kutxa) in Salah Mejri (Dallas), nadomestili so jih krilni center Trey Thompkins (v prejšnji sezoni pri Nižnjem Novgorodu 14,5 točke in 8,1 skoka v evroligi), švedski krilni reprezentant Jeffery Taylor, ki je zadnja tri leta nosil dres Charlotta v ligi NBA, in krilni center Willy Hernangomez, mladi povratnik po dveletnem kaljenju pri Sevilli. Madridska ekipa je torej nekoliko krajša, a ima obilo talenta in izkušenih mož, ki so potrdili svojo kakovost v reprezentančnih nastopih. Kar šest (Sergio Llull, Felipe Reyes, Rudy Fernandez, Sergio Rodriguez, Hernangomez in Litovec Jonas Mačiulis) jih je sodelovalo v finalu nedavnega eurobasketa, MVP letošnjega finalnega turnirja evrolige Andres Nocioni je pri skoraj 36 letih odigral pomembno vlogo ob uvrstitvi Argentine na OI, Gustavo Ayon pa je odlično branil barve Mehike na vseameriškem prvenstvu. Prosto poletje je med madridskimi staroselci imel le ostrostrelec Jaycee Carroll, kar pa trenerja Pabla Lasa ni prav nič zmotilo.
»Celo nasprotno. Zelo ponosen sem na naše fante, saj so v velikem slogu zastopali svoje domovine in posredno tudi Real. Njihove močne osebnosti so čvrsto jedro našega moštva, saj se vsi dobro zavedajo, kako dobri košarkarji so, a hkrati tudi, kako zelo so odvisni drug od drugega. Njihovo sodelovanje je bilo ključ do naših uspehov v prejšnji sezoni in prepričan sem, da ni splahnelo. Zelo verjetno bo celo močnejše. Thompkinsa smo resno spremljali od lanskega oktobra, Taylor je bil naša tarča že nekaj let,« je prepričan izkušeni strateg. Njegove besede lahko vlivajo veliko upanje, da se bo Dončić kmalu preizkusil pri slovenski izbrani vrsti, saj je letos obveljalo, da so mu negativni odgovor selektorju Juretu Zdovcu svetovali klubski delodajalci.
Fenerbahče z novo zasedbo
Laso predvsem upa, da si bo Fernandez kmalu povsem opomogel po poškodbi hrbta, ki ga je ovirala na EP, da bosta izkušena novinca dodala moštveni kemiji še nekaj žlahtnosti ter da se bo Real znova uspešno lotil številnih etapnih ciljev. V skupini A se bo denimo dvakrat pomeril s Fenerbahčejem, ki dela opazne korake kvišku, odkar je na njegovo klop sedel Željko Obradović. Srbski čudodelec je v svoji prvi istanbulski sezoni popeljal moštvo le do »top 16«, v drugi do polfinala, v katerem je klonil prav proti Realu. Mu bo tretji poskus prinesel že deveto evroligaško lovoriko? Da misli resno, je dokazal s popolno prenovo igralskega kadra, v katerem je zadržal le Bogdana Bogdanovića, Jana Veselega, Rickyja Hickmana in Meliha Mahmutogluja. Prišli pa so Bobby Dixon, dirigent senzacionalnega turškega prvaka Pinarja Karsiyake, in z njim Baris Hersek, Luigi Datome (Boston), Ekpe Udoh (LA Clippers), Pero Antić (Atlanta), Kostas Sloukas (Olympiakos), Nikola Kalinić (Crvena zvezda) ...
Štiri leta brez evropskega naslova so za Obradovića pač cela večnost.
