Rusi zlati na eurobasketu? Zakaj ne?

Že kar neverjetno je, koliko denarja vlagajo Rusi in Turki v klubsko košarko, in kako malo uspeha imata njihovi reprezentanci. Dežela evropskega prvaka Fenerbahčeja je bila na zadnjih treh EP 11., 17. in 14., lanski šampion CSKA pa ne more prebuditi državne selekcije, ki je bila 21. na eurobasketu 2013 in pred dvema letoma 17. Toda nekdanji ruski as Andrej Kirilenko, zdaj predsednik nacionalne zveze, pričakuje, da bo že letos drugače.

Ko je Brooklynov center Timofej Mozgov pred tedni napovedal, da bi se lahko Rusija letos potegovala za zlato kolajno, je sprva sprožil salvo posmeha. Toda obrazi so se zresnili, ko mu je pritegnil Kirilenko, najboljši košarkar Evrope v letih 2007 in 2012 in udeleženec tekme All-Star NBA 2004.

»Zakaj ne? Na papirju je naša zasedba videti zelo močna. Kljub izgubi Sergeja Karaseva zaradi poškodbe imamo sedem mož, ki so v minuli sezoni igrali v ligi NBA, na finalnem turnirju evrolige ali osvojili lovoriko MVP evropskega pokala, tako kot Aleksej Šved. Res pa je, da smo podobno razmišljali o ženski reprezentanci, a je na EP izpadla že v osmini finala. Za moške bo dober dosežek že uvrstitev v polfinale, morda celo v četrtfinale, čeprav o tej opciji nočem razmišljati. Na EP se lahko za vrh poteguje osem ali celo deset reprezentanc. Nas čaka že peklenski štart: najprej gostiteljica Turčija, nato svetovni in olimpijski podprvaki Srbi,« je odločen Andrej Kirilenko.

Rusi želijo SP 2023

Podobno podjeten je bil pred dvema letoma, ko je po 13 sezonah končal avanturo v dresih Utaha, Minnesote in Brooklyna v ZDA v ligi NBA ter za nekaj mesecev okrepil CSKA. Nato je nemudoma zajadral v funkcionarske vode. »Mnogi nekdanji športniki so mi svetovali, naj takoj začnem novo pot, dokler bom v delovnem ritmu. Če si vzameš prosto leto, so možnosti za vrnitev veliko manjše,« se spominja zdaj 36-letni funkcionar iz Iževska, ki je v ZDA zaslovel z vzdevkom AK-47, kombinaciji začetnic imena in številke na dresu. Dobil ga je po znameniti jurišni puški kalašnikovu, ki so jo izdelali prav v Iževsku.

Že 25. avgusta 2015 je bil (po umiku edinega protikandidata, nekdanjega reprezentanta Dmitrija Domanija) soglasno izbran za prvega moža ruske zveze, ki je bila zaradi neurejenih razmer pod suspenzom FIBA, in se s polno vneme lotil dela. Zlepa mu ga ni zmanjkalo, toda spodbujala ga je želja, da bi domovini vrnil nekdanjo veljavo. Spomini na podvige so namreč še sveži. Rusija je pred desetletjem osvojila zlato kolajno na EP v Španiji, kjer je Kirilenku pripadel naslov najboljšega košarkarja, nato je bila bronasta na eurobasketu 2011 in OI 2012, po katerih je sledil mrk. SP 2014 in lanski olimpijski turnir sta minila brez nekdanje velesile.

»Za začetek je bilo pomembno, da smo si povrnili polno priznanje v mednarodni areni ter da imamo znova zastopnike v vseh organih FIBA. Naša kandidatura za žensko EP 2019 sicer ni bila uspešna, saj bosta prvenstvo gostili Srbija in Latvija, toda prihodnjič bodo naše možnosti precej večje. Vložili smo tudi vlogo za organizacijo moškega SP 2023. Za nas so to veliki koraki, saj ne smemo pozabiti, da so bile zadnje veliko košarkarsko tekmovanje na naših tleh olimpijske igre 1980. Prav tako drži, da je bila košarka tretja na lestvici najbolj priljubljenih športov v Rusiji, a nato zdrsnila na sedmo, osmo mesto,« razkriva Kirilenko, ki se seveda zaveda, da bo ogromno odvisno od kakovosti dela klubov in njihove strateške usmeritve. V prihodnji sezoni bo imela Rusija dva evroligaša, CSKA in Himki, toda pri obeh so domači košarkarji v stranskih vlogah. V drugih moštvih medtem tarnajo zaradi ogromnih razlik v proračunih in si belijo glave, kako bi omejili moskovska kluba.

Previdno s parolami

»Razumem, da nihče noče že pred začetkom sezone vedeti, kdo bo prvak. Toda zelo so mi všeč besede komisarja lige NBA Adama Silverja ob prevladi Golden Stata, ki lahko traja še pet ali šest let. Poudarja, da si ne smejo prizadevati, da bi znižali raven Bojevnikov, temveč razmišljati, kako bi vsi drugi napredovali. Razumem, da se v Rusiji nihče ne more približati 42,6 milijonom evrov letnega proračuna, kot ga ima CSKA. Toda zahteva, da bi mu s spremembami pravil spodrezali krila, ne gre v pravo smer. V Španiji je kar nekaj moštev, ki lahko prekrižajo račune Realu in Barceloni, v Grčiji in Turčiji si najbogatejši ne smejo privoščiti slabšega dneva. Zakaj se v Rusiji ne bi kdo vsaj približal CSKA?« se sprašuje prvi mož ruske zveze, a hkrati nasprotuje dodatnim omejitvam števila tujcev v klubih.

»Predstavljajte si, da bi jim prižgali rdečo luč. Kaj bi se zgodilo? Naša elitna kluba bi pokupila vse najboljše domače igralce in zmagovala s 30 do 50 točkami razlike. Realno nimamo dovolj kakovostnih igralcev. Nedavno je pri nas veljalo, da mora imeti vsako moštvo ves čas vsaj dva Rusa na parketu. Toda zdaj ugotavljamo, da so tedaj domači fantje v povprečju igrali 16,5 minute na tekmo, od ukinitve pravila pa 16 minut. Nasploh moramo biti sila previdni pri parolah o zaščiti nacionalnih interesov. Pa naj gre za geslo zemlja kmetom, tovarne delavcem, košarka košarkarjem ali tujci – ven,« je prepričan ruski velikan in od leta 2011 tudi državljan ZDA, ki se bo že novembra in februarja soočil z novo težavo. Kako priklicati reprezentante na kvalifikacijske tekme za SP 2019?

»Vztrajam, da bodo zveze nekako našle skupni jezik s klubi. Ne morem sprejeti vandalskih razmer v košarki, pri katerih nihče noče popustiti zaradi načelnosti. Najbolj bosta trpeli Španija in Francija, saj imata največ asov v ligi NBA. Toda lahko ne bo niti posameznikom. Ryan Broekhoff je denimo član Lokomotiva Kubana in bo moral ob vsaki reprezentančni akciji potovati iz Krasnodarja v Avstralijo,« meni Andrej Kirilenko.