Ruski vzhod ni idealna izbira, a ga je vrnil na parket

Krasnije Krilja marsikomu bržkone ne pomeni prav veliko, nekaj kvečjemu najbolj zagretim košarkarskim navdušencem. Zato je Primož Brezec jeseni požel marsikateri začuden pogled, ko je oznanil svojo selitev na daljni vzhod Evrope.

Objavljeno
14. februar 2011 14.12
Tanja Volarič, šport
Tanja Volarič, šport
Ljubljana - A primorski center je imel še živ spomin na prejšnjo sezono v ZDA, v kateri je zbral le 96 minut igre, za dve dobri evropski tekmi torej. »Zato sem septembra izbral igranje in ne sedenja, pa tudi plačilo je dobro. Pri 32 pač mislim na oboje,« pravi po štirih mesecih ruske izkušnje. Rezultatskega zadovoljstva v Samari sicer ni našel, saj je moštvo predzadnje v ruskem DP, si je pa zagotovil izdatno minutažo in konec jeseni kljub izpadu z mednarodne scene tudi naziv najkoristnejšega igralca evropskega pokala.

Če je sredi prejšnjega desetletja z zadovoljstvom sprejemal pomembno vlogo pri Charlottu, se je Brezcu zadnji dve leti in pol športna pot obrnila na glavo. Spomnimo: vrnitev v Evropo se je v sezoni 2008/09 končala z razočaranjem v Rimu, nov poskus v ligi NBA pa s sedenjem pri Detroitu in Milwaukeeju. »Lani pozimi mi je tehtnica kazala 130 kg, ker nisem igral. Do poletja sem se jih znebil deset, potem je prišla reprezentanca. Po SP sem se zato odločil za klub, pri katerem sem vedel, da bom veliko na parketu, 40 odstotkov pa je odločala ponujena pogodbena vsota. Po tej plati sem res lahko zadovoljen, plačilo je redno. Centri naj bi bili pri 30 v najbolj zrelih letih in zato hočem čim več igrati. Zadnjo lovoriko, slovensko, sem osvojil pri Olimpiji skoraj pred desetletjem in rad bi jo še kje, saj verjamem, da imam pred seboj še štiri, pet let kariere,« zdaj pravi Brezec in doda, da pogreša le ritem večih tekem tedensko, sploh odkar so decembra izpadli iz evropskega pokala.

Ker ga je učinkovito končal kot najkoristnejši košarkar rednega dela ter kot prvi strelec (20,8) in drugi skakalec (9,6), se je njegovo ime zadnje tedne pogosto pojavljalo tudi v povezavi z morebitnimi prestopi, vendar sam možnosti za menjavo kluba v tej sezoni ocenjuje kot minimalne. »Pogodbo imam trdno, res pa je, da je bilo nekaj možnosti za odhod. Toda decembra in januarja v klubu o tem niso hoteli slišati, prestopni rok za evroligaške klube pa je zdaj tudi že minil. Možnosti, da še za menjam klub, so minimalne,« pravi center iz Sežane, ki podobno razmišlja tudi o Unionu Olimpiji, katere direktor Janez Rajgelj je pred sezono klical številne slovenske legionarje, tudi Brezca. »Res sem vesel, da se je klub pobral, da se vrača k stari filozofiji - vzgoji mlajših košarkarjev v dobre igralce. Rajgelj mi je po lanskem SP ponudil največ, kar mi je lahko, vendar ni bil čas za vrnitev v Ljubljano, tudi vedelo se ni, kaj bo s klubom. V prihodnje? Težko verjamem v uresničitev te možnosti,« priznava Brezec, ki bo letos poletje očitno pričakal v igralski formi, za razliko od lani, ko si je pripravljenost vračal skozi pripravljalne tekme državne vrste.

»Motivacije mi lani ni manjkalo, lačen sem bil igre, vedel sem tudi, da ne bo Erazma Lorbka in Matjaža Smodiša ter da bom eden od nosilcev na parketu. Letos bom sezono po najslabšem scenariju končal 19. maja, vendar še vedno upamo na preboj med osmerico, kar bi nato moje klubske obveznosti podaljšalo do 20. junija. In ker z mano v Rusiji ni družine, bom nekaj časa potem preživel tudi z njimi. Z novim selektorjem Božidarjem Maljkovićem sva se slišala in se dogovorila, da me obišče, po tistem bom imel več odgovorov na temo reprezentance. Pripravljen sem na pogovor, obljub pa na pamet nočem dajati,« pravi Brezec, ki bi v naslednji sezoni vendarle rad naredil nov korak med klube višjega kakovostnega razreda.