S Cantujem se bodo očitno udarili brez centrov

Ljubljana – Če odštejemo sanjsko sezono 2010/2011, je Union Olimpija v zadnjih štirih letih zbrala le štiri zmage v evroligi. Toda še nikoli nismo slišali toliko pomirjevalnih besed kot pred gostovanjem v Cantuju. Obdobje kovanja nerealnih načrtov je očitno mimo, hkrati pa imajo Ljubljančani po daljšem času na čem graditi.

Mladi in nadarjeni košarkarji se bržčas niti na zavedajo dobro, kakšna priložnost se jim ponuja po nizu stresnih sezon. Nihče ne pričakuje čudežev od njih, le od sebe morajo dati vse na vsaki tekmi in predvsem upravičiti zaupanje z igralnim napredkom. Da bi se lahko prebili v drugi krog evrolige, verjetno ne računajo niti največji optimisti, večina pa se jih tudi zaveda, da Union Olimpija doslej še ni usodno začutila posledic vse bolj očitnega razslojevanja v evropski košarki. Galatasaray in Unics Kazan, ki sta lani štirikrat ugnala stožiško moštvo s skupno razliko 73 točk, sta le letos denimo morala zadovoljiti z mestom v evropskem pokalu, primerjava proračunov pa uvršča Ljubljančane v pokal eurochallenge; pa še tam ne pri vrhu.

Še nedavno bi denimo gledali zviška tudi na Cantu in nespoštljivo pozabili, da gre za prvaka stare celine v letih 1982 in 1983. Toda kar 18-letno čakanje na vrnitev v evroligo se je Italijanom obrestovalo in v prejšnji sezoni so že bili eno najprijetnejših presenečenj, saj jim je le malo zmanjkalo za uvrstitev v četrtfinale: stara znanca ljubljanskega občinstva Manučar Markoišvili in Giorgij Šermadini ter soigralci so zaostali za Barcelono in Maccabijem, ki je napredoval zaradi boljše razlike v koših. Po letošnji osvežitvi zasedbe pa igra Cantu še bolj prepričljivo in ob začetku sezone je dobil vseh sedem uradnih tekem, tudi tri najpomembnejše v kvalifikacijah za evroligo.

»Cantu ima izredno kakovostno moštvo, po mojem mnenju najboljše v Italiji, saj je v nedavni superpokalni tekmi ugnal tudi Sieno. Gre za izredno disciplinirane košarkarje, ki igrajo pametno v napadu in obrambi. Nič ne poskušajo na silo, takšne košarkarje so izbrali in v tem slogu vadijo. Že vrsto let imajo rdečo nit pod vodstvom trenerja Andree Trinchierija, ki vodi moštvo od leta 2009,« se zaveda Sašo Filipovski. Kot nekdanji trener Rome dobro pozna razmere na Apeninskem polotoku in opozarja na razliko v igralni zrelosti med jutrišnjima tekmecema.

»Naši igralci lahko zadevajo neverjetne mete, toda iz norih položajev in prehitro mečejo tudi, ko jim ne gre. Podobno velja v obrambi, saj imajo odlična obdobja, a tudi takšna, med katerimi želijo prestrezati podaje, ukrasti žogo tekmecu in dobiti tekmo v petih minutah. Proti Crveni zvezdi se ni znal brzdati Jaka Blažič, prej so imeli težave drugi,« ocenjuje Filipovski, ki ima za nameček preglavice zaradi poškodb najvišjih članov moštva. Alen Omić vnovič čuti neprijetne bolečine v hrbtenici, Aron Baynes pa še ni okreval po zvinu gležnja.

»V Beogradu je poskušal pomagati brez treninga, vendar ga je presekala bolečina, po dvoboju pa mu je gleženj otekel. Zato pripravljamo nadomestni opciji. Imamo Dina Murića, ki lahko prevzame naloge krilnega centra, Dražen Bubnić pa se bo po potrebi pomaknil na centrski položaj,« pojasnjuje Filipovski, ki se bo danes dopoldne odločil, če bosta centra sploh potovala v Cantu. Če se njuno stanje ne bo vidno izboljšalo, bosta raje nadaljevala terapijo v Ljubljani.