Tiskane izdaje
Cleveland – Ko so košarkarji Golden Stata osvojili svoj tretji naslov prvaka NBA, je njihov zvezdnik Rick Barry izvajal proste mete na »jajčka«, predsednik ZDA je bil Gerald Ford, disko glasba pa je bila na vrhuncu priljubljenosti. Bilo je namreč leta 1975. Na četrto lovoriko so čakali okrogla štiri desetletja in včeraj so le dočakali veliki trenutek.
Ob zmagi s 105:97, s katero so v finalu prekosili Cleveland s skupnim rezultatom 4:2, so Bojevniki znova igrali v skladu s svojim imenom Zlata država, ki je od leta 1968 uradni vzdevek Kalifornije. Nesebično so si podajali žogo, dokler niso našli soigralca v skoraj idealnem položaju, zadeli so 13 trojk, a bili enako nevarni tudi pod košem, in z agresivno obrambo prisilili gostitelje, da so izgubili devet žog že v uvodni četrtini. Stephen Curry je dosegel 25 točk, eno manj od svojega letošnjega finalnega povprečja, Draymond Green pa je prišel do trojnega dvojčka in pomagal nadomestiti slabši dan Klaya Thompsona (5). In tudi ob razglasitvi najboljšega košarkarja finala, ko je legendarni Bill Russell predal lovoriko Andreju Iguodali, ki je pri glasovanju žirije novinarjev prekosil LeBrona Jamesa s 7:4, presenečenje ni dolgo trajalo. Sprva je res marsikdo pomislil, da gre morda za kompromisno rešitev, s katero so se ognili izbiri med Curryjem in Jamesom, nato pa priznali, da je pokal pripadel pravemu možu.
Številke ne govorijo v prid 31-letnega krilna košarkarja, ki ima v nogah enajst sezon v ligi NBA, od teh osem v dresu Philadelphie. Včeraj je resda prispeval 25 točk, kar je celo njegov rekord sezone, v kateri je petkrat zbral 20 točk ali več, povprečje 16,3 točke iz šestih odločilnih tekem s Konjeniki pa je tretje najnižje povprečje kakšnega finalnega MVP doslej. Toda za moštvo je storil toliko, kot le redkokdo pred njim. Potem ko je v prvih desetih profesionalnih sezonah začel prav vse tekme v prvi peterki svojih moštev (758), se je v minuli na prošnjo trenerja Steva Kerra prelevil v »šestega« košarkarja in prepustil mesto Harrisonu Barnesu. K stari vlogi se je vrnil šele v zadnjih treh finalnih soočenjih, ko so se njegovi nadrejeni odločili za znižanje peterke in s taktično potezo razorožili Cleveland. Šesti mož je slednjič postal prvi.
»Vse leto smo bili za zgled nesebične igre in imenitne kombinacije vseh prvin. Imeli smo najboljšo obrambo v ligi in bili najučinkovitejša zasedba. Bili smo št. 1 po številu asistenc. Ko združiš vse to, moraš imeti kar dobro moštvo,« je bil z razpletom zadovoljen Kerr, prvi po Patu Rileyju leta 1982, ki je popeljal svoje košarkarje do naslova prvaka lige NBA že v krstni trenerski sezoni. In v kakšnem slogu! Golden State je v rednem delu sezone dobil 67 od 82 tekem rednega dela prvenstva in vstopil v končnico kot prvi nosilec, v izločilnih dvobojih pa okusil 16 zmag v 21 nastopih. S 83 zmagami v sezoni so Bojevniki tretje najuspešnejše moštvo vseh časov, le Chicago (v sezonah 1995/96 in 1996/97) jih je zbral več. Kerr je bil član obeh zasedb Bikov, s katerimi je kot igralec skupno osvojil tri šampionske prstane, dva je dodal pri San Antoniu, šestega pa je osvojil po prestopu med trenerje.
LeBron James se je po dveh zmagoslavjih z Miamijem lani poleti vrnil v Cleveland, da bi mu prinesel prvi naslov prvaka. Prišel je »le« do pete zaporedne uvrstitve v veliki finale, kar je zaradi zdesetkanosti Clevelanda po poškodbah treh članov začetne peterke (Kyrieja Irvinga, Kevina Lova in Andersona Varejaa) prav tako velik dosežek, a »kralja Jamesa« ni zadovoljil: »Vseeno mi je, če igram v Miamiju, Clevelandu ali na Marsu. Če izgubim v finalu, sem razočaran. Res pa je, da dobro poznam zgodovino lige in da ne pomnim, da bi se kakšno moštvo prebilo v finale, potem ko je izgubilo dva udeleženca tekem All-Star. Poleg znanja te morata spremljati sreča in zdravje,« se je pridušal James, ki je končal finale s pošastnim povprečjem 35,8 točke, 13,3 skoka in 8,8 asistence.
