Ljubljana – Fran Levstik je pred poldrugim stoletjem slikovito opisal svoje popotovanje do Čateža, pisan pa je bil tudi letošnji itinerar slovenskih košarkarjev do termalnega raja, ki bo njihova zadnja postojanka pred EP. Kranjska Gora, Zreče, Kidričevo, Laško, Ljubljana, Riga, Podčetrtek, Koper in Banjaluka so za njimi.
Pred včerajšnjim vkrcanjem reprezentantov v avtobus pred zgradbo KZS je navzoče kajpada najbolj zanimalo, kakšno je zdravstveno stanje Uroša Slokarja, ki je izpustil sobotno revanšo s Srbijo. Pogled na nasmejanega dr. Marka Macuro je napovedoval dobre novice, njegove besed so jih potrdile: »Uroš je v nedeljo zvečer opravil magnetno resonanco, ki ni razkrila hujše poškodbe desnega gležnja. Gre za zmerni oziroma blažji zvin sklepa, ki si ga je poškodoval prvič, in računamo, da se bo pravočasno vključil v moštvo pred EP. Upamo, da bo lahko igral že v soboto proti Hrvaški, vse pa bo odvisno od tega, kako nam bo uspelo ublažiti bolečino s fizioterapijo.«
Obetavne vesti so za Slokarja le delček poti do okrevanja, še najmanj pa ga skrbi moteča bolečina. »Premikanje naprej-nazaj mi ne povzroča več težav, boli me le pri gibih vstran. Pred dvema letoma sem si hudo poškodoval levi gleženj in še vedno se spomnim takratnega občutka. Zdaj je bolečina bistveno milejša, zanjo pa je v skrajnem primeru na voljo cela vrsta preparatov. Po nezgodi me je zaskrbelo le ob misli, koliko treninga bom izgubil in s kakšno obremenitvijo bom lahko vadil. Če si omejen na 60 ali 80 odstotkov, je vse skupaj povsem drugače kot takrat, ko si povsem zdrav. Zato se bom osredotočil na popolno okrevanje,« je pojasnil reprezentančni center, ki je na pripravljalnih tekmah igral vse bolje in bil junak zmage nad Italijo. Poškodba pa seveda pomeni nekaj vzvratnih korakov v neželeno smer.
»Takšna nezgoda košarkarju zelo moteče prekine igralni ritem, saj mora na novo graditi formo. Imel sem smolo, saj sem vztrajno dvigal raven predstav. Na žalost ni več na voljo pripravljalnih tekem, v soboto bo šlo že zares. Ni mi prijetno, toda košarko igram že zelo dolgo, zato sem se večkrat znašel v podobnem položaju. Nikakor ne obupujem,« je zagotovil novopečeni član Seville, pri kateri bo njegov soigralec Boštjan Nachbar, in dal nekaj smernic za zadnji ciklus priprav v Čatežu: »Predvsem moramo umiriti moštvo in ga razbremeniti pritiska. Mlajši člani ekipe bodo morali razumeti, da EP ni usodna poslovna prelomnica, ampak lepo doživetje, za katerega smo se sami odločili. Prvenstva se moramo veseliti in ne bati. Zato je škoda, da v Banjaluki fantje niso nadgradili odlične igre z zmago. Toda želja in energija sta tisti, ki štejeta.«
Jure Zdovc je prišel na zborno mesto med zadnjimi. Profesionalni igralci pokra bi mu zagotovo zavidali izraz na obrazu, s katerim je pričakal vprašanje, ali ve, kako kaže Slokarju: »Pojma nimam. Toda hkrati vem, da bi me obvestili, če bi šlo za kaj hujšega. Uroš je bil v dobri formi, zato ga bomo poskusili čim prej usposobiti, saj nas na EP že konec tedna čakata zahtevna dvoboja s Hrvaško in Gruzijo. V Banjaluki pa smo videli, da nam manjka zmagovalni značaj, saj bi morali vzeti, kar so nam Srbi ponujali.«
Selektor je potrdil, da bo od Slokarjevega zdravja odvisno, kdo bo zadnji odvečni košarkar med kandidati za eurobasket: »Videli bomo, ali bo pravočasno zdržal trening s polno obremenitvijo. Seznam z 12 imeni moramo oddati dva dneva pred začetkom EP, torej bo odločitev padla v četrtek. Danes še ne vem, kako se bom odločil. Odprtih je kar nekaj ugank, zato se veliko pogovarjam s pomočniki,« je odvrnil Zdovc in si ob naslednjem vprašanju vzel nekaj časa za premislek. Bi bil pripravljen tvegati, če Slokar v četrtek še ne bi bil nared, in bi moral preskočiti kakšno tekmo na EP? »Nisem razmišljal v tej smeri in ne morem odgovoriti. Ne bi bilo korektno,« je zagotovil selektor, ki je imel hude dvome pred EP 2009 zaradi težav Matjaža Smodiša, lani pa je le deset dni pred SP moral dokončno opustiti upanje na okrevanje Erazma Lorbka.