Tiskane izdaje
Lille – Španskim košarkarjem ni bilo prijetno na poti do tretjega naslova prvakov stare celine. Še posebej so jih boleli žvižgi za njihovo himno pred sleherno tekmo v Franciji in za Pauja Gasola ob razglasitvi najboljšega igralca EP. Zato pa jim je bilo toliko prijetneje ob vrnitvi v domovino. Ogromna množica sredi Madrida jih je pričakala kot junake.
»Naša reprezentanca je ranjen lev, ki pa je še vedno lačen,« so napovedovali španski mediji pred letošnjim eurobasketom. Po dolgem nizu velikih uspehov je pred dvema letoma prišla »le« do brona v Sloveniji, na lanskem domačem mundialu izpadla že v četrtfinalu, v Berlin in nato še v Lille pa se je podala s prepolovljeno zasedbo. A tudi v takšni podobi so Španci ostali zvesti svoji odliki. Izgubili so dva dvoboja brez usodnih posledic in dobili prav vse tekme, v katerih so »morali« zmagati. Tako v zadnjem kolu predtekmovanja z Nemčijo, v osmini finala s Poljsko, v četrtfinalu z Grčijo, v polfinalu s Francijo in v finalu z Litvo. In kot pravijo, imajo dovolj apetita za lov na novo kolajno na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru.
»Pred štirimi leti smo v Litvi osvojili naslov na povsem drugačen način. Odlično smo igrali od prvega dneva EP. Letos smo precej več pretrpeli, zato smo ob srečnem razpletu toliko bolj uživali. Pri premagovanju ovir smo čutili vašo podporo in toplino, košarkarji pa so nam pripravili poučno lekcijo: če se spotakneš, se poberi, ko naletiš na oviro, jo premagaj in dobil boš nagrado. Zaslužili so si jo,« je zbrane na trgu Callao ogovoril selektor španske reprezentance, Italijan Sergio Scariolo.
Prvaki z Iberskega polotoka so na štadionu Pierra Mauroya proslavili odločilno zmago s kraljem Felipejem VI., ki je znan ljubitelj športa in je celo tekmoval v jadranju na OI 1992 ter zasedel šesto mesto v razredu soling. Oblečeni v živordeče majice z napisom Evropski junaki so znali podeliti veselje tudi s svojimi navijači na tribunah, ki so bili v Lillu v veliki manjšini, medtem ko je bil prenos tekme najbolj gledani košarkarski dogodek v zgodovini španske televizije. In pod enako krilatico »Heroes de Europa« se je odvijala veselica sredi španske metropole, na kateri jih je pozdravil predsednik vlade Mariano Rajoy: »Hvala vam, zaradi vas so srečnejši številni Španci. Osvojili ste že 12 kolajn na evropskih prvenstvih, s katerimi na večni lestvici zaostajate le za Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Toda nekdanjih košarkarskih velesil ni več na zemljevidu in zdaj ste številka ena v Evropi. Sami najbolje veste, kako težka je bila pot do lovorike, prepričan pa sem, da je plod zaupanja, odločnosti in nadarjenosti.«
Kapetan reprezentance Felipe Reyes, Sergio Llull, Rudy Fernandez in Sergio Rodriguez so letos proslavili prvo zmagoslavje Reala v evroligi po 20 letih, osvojili pa so tudi španski pokal, superpokal in naslov v DP. V nedeljo so kronali imenitno leto 2015, a niti za hip niso skrivali, komu pripisujejo zasluge za podvig. »Pau Gasol ne mara pohval na svoj račun, saj pravi, da mu jemljejo zbranost. Toda kaj naj drugega rečemo o fantu, ki je na EP blestel v takšnem slogu?« se je spraševal Reyes o dolgoletnem soborcu, s katerim sta skupaj osvojila devet kolajn na največjih tekmovanjih: po štiri zlate in srebrne in eno bronasto. In res, Gasol je z imenitnimi predstavami več kot zasluženo prišel do drugega priznanja za najboljšega košarkarja eurobasketa (prvič pred šestimi leti na Poljskem), kar je doslej uspelo le legendarnemu Krešimirju Ćosiću, ob tem pa je bil tudi najučinkovitejši med vsemi. Pri 35 letih.
Statistika tretjega strelca v zgodovini EP (za Tonyjem Parkerjem zaostaja za 60 točk, za Dirkom Nowitzkim za osem) zares navdušuje: za Španijo je odigral 97 tekem na mednarodnih prvenstvih in le trikrat ni presegel meje desetih točk. Kar 50-krat je zbral več kot 20 točk in devetkrat več kot 30. Osemkrat se je uvrstil tudi v najboljšo peterko prvenstev, kar ni uspelo nikomur drugemu. Letos so med drugimi otožno pogledovali proti izbrani peterici Parker, Nowitzki, Vasilis Spanoulis, Miloš Teodosić ...
