Spet najljubši sosedi

Anketa med Hrvati je pred leti razkrila, da so jim Srbi ljubši sosedi kot Slovenci, kar je na tej strani Obrežja, Sečovelj ali Gruškovja izzvalo nemajhno razočaranje. Da nas kdo ne bi imel rad, tenkočutnih in dobronamernih do sosedov v domačem okolju in na mednarodni ravni? Dajte, no. Po nizu zamer, med drugim zaradi vprašanja meje in dolga varčevalcem Ljubljanske banke, pa lahko državi poiščeta svetle zglede in primere skupne koristi v športu. Lani so bili v Celju in Stožicah iskreno veseli množičnega obiska privržencev hrvaške košarkarske reprezentance, čeprav so k finančnemu uspehu eurobasketa prispevali le vstopnino in pivo ali dve na glavo. Letos so nam Hrvati vrnili simpatije in si nas zaželeli v zagrebški skupini EP 2015.

Račun je preprost: bolje 8000 slovenskih »vozačev« kot peščica s polnim hotelskim penzionom iz druge države. S podobnimi mislimi so se Nemci odločili, da bodo v Berlinu gostili Turke, saj močno prevladujejo v množici skoraj desetih milijonov imigrantov v državi. Francozi so v Montpellier povabili Fince, ki so se navdušili nad košarko in so hkrati znani, da se radi zabavajo in veliko zapravijo. Zato so se zanje ogreli tudi Latvijci, a imajo v zlati rezervi litovske sosede. Takšno podjetnost jim je omogočila FIBA Europe, ki se je po prisilnem umiku Ukrajine znašla v težavah pri iskanju nadomestnega prireditelja in prvič zaupala EP več kot eni državi. Nova prožnost ima številne dobre plati, saj bodo dvorane polne dvakrat na dan – ko bo igrala domača reprezentanca in tudi izbrani gost –, a tudi nekaj slabih. Ne le zato, ker lahko najljubši gostje pričakujejo »protiuslugo« za svoje navijaške množice.

Pred mundialom smo se zgražali, ker je bilo vse podrejeno pričakovanju finala med Španci in Američani, zdaj pa lahko že pred žrebom sestavimo skoraj polovico skupin EP. Za Slovenijo je že jasno, da se ne bo srečala s Srbijo, Ukrajino in Finsko, ker bo z njimi v drugem bobnu. Ker si jo je rezervirala Hrvaška, v uvodnem delu ne bo igrala niti s Francijo, Litvo in Španijo iz prvega bobna, iz tretjega prideta v poštev le Grčija in BiH, saj sta Latvija in Turčija že »oddani«, podobno Nemčija iz petega bobna ... Le kaj lahko pričakujemo na naslednjih prvenstvih: da bodo gostitelji začeli sleherno tekmo z 20 točkami prednosti, ker bi njihov izpad pomenil finančno izgubo za vse?

Da so v mednarodni košarki kakovost in športne vrednote vse manj pomembne, priča tudi pogled na novo lestvico FIBA. Na njej je Slovenija ostala na 13. mestu, tik pred njo pa je Hrvaška. Povzpela se je za štiri mesta, čeprav je na SP izpadla v osmini finala, torej pred našimi košarkarji. Na srečo je jasno vsaj to, da nam prihodnje leto poti ne bodo prekrižali Avstralci, Angolci in ZDA, ki so nam jo tako zagodli na SP. Za vsak primer pa bi lahko predlagali, da bi smela vsaka reprezentanca določiti po enega tekmeca, s katerim se ne bi želela srečati pred polfinalom. Kot tvorci zamisli bi kajpada imeli prednost pri izbiri.