Ljubljana – Če ne bi bila v igri delitev več kot štirih milijard prihodka lige NBA na leto, bi bil letošnji »lockout« na moč podoben prepiru med starši in razvajenimi otroki. »Nikoli več ne greš z mano v trgovino,« že nekaj tednov žuga »oče« David Stern, vendar nato po »nepreklicni ponudbi« nekoliko popusti in prezre »zadnji« rok za dogovor. Komisar lige NBA in lastniki klubov se tako živahno pogajajo s sindikatom košarkarjev tudi štiri mesece in pol od zastoja vseh dejavnosti v elitni severnoameriški ligi, dva tedna po predvidenem začetku uradne sezone in šest dni od dneva, ko bi se morali delojemalci dokončno odločiti, ali sprejmejo ponudbo svojih nadrejenih. Ti so se od prvotnega znižanja delitve prihodka z lanskega razmerja 57:43 v korist igralcev na 47:53 sicer precej omehčali in so pripravljeni na delitev po načelu 50:50, ki je zanje zadnja bojna črta. Dodatni odstotek, pri katerem v svojem najnovejšem predlogu vztrajajo košarkarji, je zanje nedopustna razlika.
Kot pravijo lastniki, niti po najbolj optimistični različici ne morejo jamčiti svojim zvezdnikom več kot 50,2 % prihodka v sklad za plače, ne da bi tvegali izgubo. Hkrati se branijo, da je en odstotek veliko denarja, pa naj je videti prepir še tako pikolovski. Na leto pomeni 40 milijonov dolarjev, v desetih letih, kolikor naj bi trajala nova kolektivna pogodba, pa bi seštevek navrgel 500 milijonov. Zato je imel doslej zelo malo uspeha tudi priznani zvezni mediator George Cohen, ki je pomagal razrešiti podoben zaplet v ligi NFL v ameriškem nogometu. Resnici na ljubo je bila slednja nekoliko lažji oreh, saj navzlic gospodarski krizi še vedno prinaša izdaten dobiček. V ligi NBA pa se povečuje število klubov, ki poslujejo v rdečih številkah in njihova izguba naj bi v zadnjih dveh sezonah dosegla 650 milijonov dolarjev.
Pogajanja se torej nadaljujejo in po najnovejših Sternovi napovedi naj bi sredi tega tedna ugotovili, ali se bo 66. prvenstvo NBA sploh začelo. V primeru dogovora bi košarkarji pritekli na igrišča 15. decembra, namesto običajnih 82 kol rednega dela sezone pa bi jih odigrali 72. Medtem so se razrahljale vezi tako med več kot 400 poklicnimi košarkarji, saj jih »lockout« na mesec stane 350 milijonov dolarjev, kot tudi med lastniki klubov, vmešali pa so se tudi številni zunanji sotrpini. V San Antoniu so denimo izračunali, da njihovi košarkarji prinesejo lokalni ekonomiji 95 milijonov dolarjev na leto, takšna izguba pa bi bila zanje hujši udarec kot za večja in premožnejša okolja.
Hkrati se kajpada stopnjuje tudi medijska vojna. »Za zaostrovanje spora so krivi pohlepni zastopniki košarkarjev, saj jih zaradi koristoljubja silijo v strategijo, ki je obsojena na poraz. Kajti če ne bodo sprejeli ponujenega, bomo predlog umaknili s pogajalske mize in nanjo postavili precej manj ugodnega. Prepričan sem, da igralci ne dobivajo pravih informacij, temveč jim polnijo ušesa z obtožbami, da jih hočemo ogoljufati,« zagotavlja komisar lige NBA David Stern, v mislih pa je imel vrnitev k delitvi v razmerju 47:53. Košarkarji, ki jih vodi 37-letni branilec LA Lakers Derek Fisher, pa vidijo dogodke s svojega zornega kota. »V življenju imamo tri družbene sloje. Toda lastniki klubov bi zdaj radi odpravili srednji sloj, tako da bi v vsakem moštvu imeli po dva kraljevsko plačana zvezdnikov in kopico fantov iz geta,« je ocenil zastopnik Dallasovih igralcev Jason Terry.
Vse več njegovih somišljenikov pa že razmišlja, kaj bodo storili, če bo prvenstvo 2011/12 dokončno odpovedano. Tudi najboljši strelec zadnjih dveh prvenstev Kevin Durant (Oklahoma City) priznava, da bo začel počasi pripravljati kovčke. Kot pravi, je dobil tri zelo konkretne ponudbe evropskih klubov, o katerih bo začel razmišljati že konec tega tedna. Vabijo ga Maccabi, Valencia in nemški Bayreuth, seznam interesentov pa se bo zagotovo še podaljšal.