Tiskane izdaje
Rogaška Slatina – Če bi vprašali košarkarje Rogaške, kako razočarani so bili v nedeljo zvečer, bi jih večina odgovorila, da bi raje klonili z 20 točkami razlike kot po dveh podaljških. Potem ko so zapravili priložnost za »break« v sila napeti predstavi, se finale lige Telemach danes ob 17. uri vrača v njihovo dvorano, na vrsti pa so tudi za odgovor.
»Nenehno govorimo o nekakšnih prednostih. Toda na prvih dveh tekmah so vsi videli, da med Rogaško in nami ni velikih razlik in skrivnosti. Mi lahko igramo v njihovi dvorani in oni v naši, zato je finale zelo izenačen,« razmišlja trener Tajfuna Dejan Mihevc, potem ko so se njegovi košarkarji rešili poraza, saj so poltretjo minuto pred koncem prvega podaljška zaostajali za sedem točk. Še enkrat so prevladovali pri skokih (na prvi tekmi s 33:21, na drugi s 47:36), kar jim prinaša bistveno večje število posesti žoge (tokrat 101:91), toda za razliko od prvega dvoboja so bili bolj zbrani. Če so v Rogaški Slatini izgubili brez meta kar 15 žog več kot gostitelji, so v revanši zapravili eno manj od tekmeca. Ali bosta tudi danes ti dve prvini ključni?
»Na skok sem opozoril že po naši zmagi in opozoril, da bom imeli težave, če se ne bomo popravili. Toda če odmislim kakšno podrobnost, fantom ne morem ničesar zameriti. Ni se lahko ruvati z 218 cm visokim Emirjem Zimićem in skakati z njim. Nimamo časa za objokovanje poraza, serija gre naprej. Verjamem, da bomo pred našimi bučnimi navijači prikazali še več energije in se z drugo zmago povsem približali naslovu,« meni trener Rogaške Damir Novaković, ki bržkone pogreša večji učinek košarkarjev s klopi. V nedeljo so »rezervisti« prispevali le 12 točk, čeprav je tekma trajala kar 50 minut. Mladen Primorac je dosegel osem točk, Tadej Ferme štiri, vse druge so zbrali prvokategorniki s Sandijem Čebularjem na čelu. Toda 27 točk slovenskega reprezentanta na EP 2007 ima tudi madež zaradi skromnega izvajanja prostih metov (2:9).
Poleg Čebularja (povp. 24 točk) pri Slatinčanih v finalu izstopajo Dražen Bubnić (15,5), Žiga Dimec (11) in Tadej Koštomaj (10), pri Tajfunu pa so najučinkovitejši Dragiša Drobnjak (21), Đorđe Lelić (15,5), Ivan Držić 13,5), Emir Zimić (11,5 in 9,5 skoka) in Domen Bratož (8). Drobnjak je z junaško nedeljsko predstavo postal pravi feniks. Pri 37 letih je za tri točke prekosil osebni strelski rekord v končnicah DP, ki sega do leta 2000, ko je s Krko s osvojil prvega od svojih petih naslovov slovenskega prvaka. Z 28 točkami ob zmagi s 85:79 je v takratni prvi finalni tekmi v Laškem le za malo zaostal za seštevkom treh udarnih napadalcev novomeškega moštva: Simona Petrova (14), Iva Nakića (10) in Matjaža Smodiša (6).
»Dragiša je dokazal, da je pravi profesionalec in košarkar za finalne dvoboje. Klobuk dol. Pohvale pa si zaslužijo tudi drugi. Ceola Clark in Milan Sebič sta poškodovana, v nedeljo pa si je Lelić zvil gleženj, a se to ni videlo na parketu. To je odraz moštvenega duha, ki nas krasi vso sezono,« poudarja Mihevc.
Drobnjakov rekord v dresu Tajfuna je do nedelje znašal 16 točk, lani, ko je branil barve Uniona Olimpije, pa je v finalu dosegel 15 točk v seštevku, na treh tekmah se niti ni vpisal med strelce. Zato toliko bolj uživa ob vrnitvi v prve bojne vrste. »Igral sem dobro, toda zmago so na koncu izvlekli Lelić in soigralci. V takšnih tekmah potrebuješ močan značaj, da se ne predaš. Nagradi pa te bog ali višja sila, v karkoli pač kdo verjame,« ocenjuje Drobnjak, ki danes ne pričakuje večjih novosti: »Tretja tekma bo podobna drugi. Edini možni recept je boj za sleherno posest žoge. In če je nam težko, saj smo se v nedeljo komajda priplazili v slačilnico, je tudi Slatinčanom. Kljub utrujenosti moramo igrati agresivno, saj ima Rogaška napadalno moštvo. Takšnega tekmeca moraš izčrpavati, da mu zmanjka moči za natančen met. Poškodbe v finalu ne smejo igrati usodne vloge, saj se nikjer na svetu za naslov ne borita dve zdravi moštvi. Dokler te nekaj boli, si živ in v igri za naslov.«
