Tiskane izdaje
Ljubljana – Rogaška Slatina in Šentjur imata skupaj približno 9800 prebivalcev in zasedata 39. oziroma 42. mesto med največjimi slovenskimi naselji, vendar sta postala košarkarski metropoli države. Rogaška in Tajfun bosta v petek začela dvoboj za naslov prvaka lige Telemach, ki bo dvignil na noge njune privržence.
Pred zgodovinskim dogodkom za oba kluba sta trenerja finalistov predstavila svoje poglede na dogodke, ki so jima prinesli toliko zadovoljstva. Besedo je najprej povzel trener Slatinčanov Damjan Novaković: »V petek se bo začela ena od najbolj nenavadnih finalnih serij doslej. Ne razmišljamo o končnem rezultatu, zanima nas le prvi nastop. Imeli bomo prednost tekme več v domači dvorani, v kateri igramo precej bolje, kar bi bilo dobro vprašanje za psihologe. Zavedamo se, da je Tajfun za nas najbolj neugoden tekmec v DP, saj nas je v tej sezoni premagal že trikrat v štirih soočenjih. Prav tako vemo, kako je rutinsko izločil Krko, čeprav razlika na tekmah ni bila tako velika, ter da je oba dvoboja končnice dobil z rezultatom 2:0, medtem ko smo mi v četrtfinalu z Grobasketom in polfinalu s Heliosom odigrali šest tekem. Napoved? Četudi bi bili izraziti favoriti, bi se ji ognil, kaj šele zdaj, ko imata obe ekipi možnosti za uspeh.«
S podobnimi mislimi je nadaljeval strateg Tajfuna Dejan Mihevc: »Obe moštvi sta zasluženo v finalu. Zavedamo se, da nas bo pričakala zelo kakovostna zasedba, ki je v ligi za prvaka in končnici igrala v visoki formi. Predvsem na domačem parketu, na katerem v zadnjem času ni klonila proti nikomer. Toda lagal bi, če bi rekel, da si ne želimo osvojiti naslova, zato bomo morali zmagati trikrat in prav vseeno je, ali nam bo to uspelo dvakrat v Šentjurju in enkrat v gosteh ali trikrat v Rogaški Slatini. Na žalost ne vemo, s kakšnim kadrom se bomo postavili po robu Rogaški. Malo možnosti je, da bo Ceola Clark igral že na prvi tekmi, morda pa bo izpustil celotno finalno serijo, saj se lahko okrevanje po pretresu možganov krepko zavleče. V drugi tekmi s Krko smo ostali tudi brez Milana Sebiča, ki ima načete dimlje. Toda na koncu nas nihče ne bo vprašal, kdo je igral in kdo ne, ampak kdo je osvojil naslov prvaka.«
Strokovnjaka sta se nato ozrla na tekmečeve odlike. »Kar dolgo bi moral naštevati: skok v napadu, kolektivna igra, dobri odnosi med starejšimi in mlajšimi člani moštva, odlična obramba ...« je izpostavil Novaković, Mihevc pa je poudaril: »Rogaška izstopa z dobrim metom, saj lahko vsakdo zadene za tri točke. Na zadnji tekmi s Heliosom Sandi Čebular ni bil najbolj razpoložen, sta pa začela zadevati Dražen Bubnić in Matej Ferme. Slatinčani imajo deset košarkarjev, ki lahko prevzamejo breme, in s tem ustrezno kadrovsko širino.«
Oba muči tudi podobna kost v grlu: občutek, da moštvi ne uživata niti približno enake pozornosti, kot bi finale med Krko in Unionom Olimpijo. »Menim, da gre za osvežitev za slovensko košarko. Pri širši javnosti je zavladalo celo širše zanimanje, čeprav je preveč negativnih stvari uperjenih proti Novomeščanom in Ljubljančanom, pozabljamo pa na pozitivne plati finala med Rogaško in Tajfunom. Slišim, da se bliža konec slovenske košarke, a se ne strinjam. Lahko je le nov začetek, ki pa se ga moramo lotiti na pravi način,« ocenjuje Dejan Mihevc, Damjan Novaković pa dodaja: »Helios je izločil Union Olimpijo, ki si je v ligi ABA priigrala mesto v evropskem pokalu. Toda če je Olimpija slaba, kaj naj rečemo o MZT ali Igokei? Krka je klonila proti Tajfunu, a premagala Crveno zvezdo in številne druge. Kaj naj si mislimo o njih? Morda so Novomeščani in Ljubljančani popustili v zadnjem delu sezone, moti pa me podcenjevanje naših moštev, ker v finalu ni papirnatih favoritov.«
