Tiskane izdaje
Ljubljana – Nikakršnega dvoma ni, da bi lahko Union Olimpija izpulila kakšno zmago več v evropskem pokalu, v oči bodeta predvsem domača poraza s Telekomom Bonnom in Oldenburgom. Kljub vsemu ima lepe možnosti za napredovanje, zbrala pa je tudi eno zmago več kot vodilna ekipa lige ABA Budućnost v skupini D.
Domača spodrsljaja so Olimpijini košarkarji popravili v Bilbau in Bonnu, zato pričakujejo zadnji dve koli uvodnega dela evropskega pokala kot tretji v skupini A, pred njimi sta le Bilbao in Trento, ki sta si že zagotovila preboj v drugi krog. Odprti ostajata še dve mesti, najboljše izhodišče pa imajo Ljubljančani, saj imajo zmago prednosti pred Nanterrom in Oldenburgom, medtem ko Telekom Bonn zaostaja še za dodaten korak. Toda finiš lahko postavi marsikaj na glavo.
Stožiško moštvo bo prihodnji teden gostilo Bilbao in za konec potovalo v Oldenburg, kar zagotovo ni najlažji možni spored, toda njeni tekmeci se bodo kar nekajkrat udarili med seboj in v teh dvobojih bo lahko do uspeha prišel le eden. Prihodnji teden bosta na vrsti še dvoboja Nanterre – Oldenburg in Trento – Telekom Bonn, v zadnjem kolu pa bo Nanterre obiskal Bonn. Unionu Olimpiji bi v vsakem primeru prišla prav še ena zmaga, sicer se utegne zgoditi, da se bo znašla v krogu z Nanterrom in Oldenburgom, v katerem bi jo pokopala dva poraza z Nemci. Obstajajo pa tudi scenariji, po katerih bi ji za tretjo zaporedno uvrstitev v top 32 zadoščale že štiri zmage. Na primer, če bi Nanterre doživel dva poraza in Telekom Bonn enega.
S silovitim finišem bi lahko Ljubljančani prišli tudi do šestih zmag in enakega izkupička kot lani in le za eno zmago zaostali za dosežkom iz sezone 2013/14. Česa so pravzaprav sposobni, pa ne vedo niti sami. V sredo so dodali v svojo ogrlico nesmislov nov biser, saj so v štirih minutah zapravili 16 od 18 točk prednosti in spremenili rutinsko opravilo v dramo. Pa je to kaj novega? Med silno kakofonijo vzponov in padcev so ugnali oba vodilna v svoji skupini, a v Stožicah izgubili z zadnjeuvrščenima. Že če bi bili kos Oldenburgu, bi imeli v rokah zanesljivo vstopnico za drugi krog. Veselijo pa jih lahko vrnitev Zacka Wrighta, pravočasna najboljša predstava Save Lešića v Olimpijinem dresu in vse bolj stabilna igra Ronaldsa Zakisa. Latvijec je eden od najcenejših članov moštva, toda v zadnjih štirih evropskih nastopih je njegovo povprečje 14,2 točke in 4,2 skoka.
V Bonnu so tri tuje okrepitve prispevale 49 točk, in če bi bil zdrav še Sašo Zagorac, bi imel Gašper Potočnik izkušeno jedro moštva, ki bi nosilo rezultatsko odgovornost. Mladi pa bi po najboljših močeh pristavili kakšen okrasek. Ob spominih na zlate Olimpijine čase in vse vrhunske talente, ki so se razvili v Tivoliju, neredko pozabljamo, kako čvrsto oporo so jim nudili Dušan Hauptman, Slavko Kotnik, Žarko Đurišić, Emilio Kovačić ... Druščina pravih rutinerjev pač oplemeniti moštvo še bolj kot trener in prepozna največje hibe. Letošnja Olimpija ima denimo deveti napad v evropskem pokalu, a šele 32. obrambo, je 14. pri asistencah, a 25. pri skokih, ima četrti odstotek metov za dve točki in je hkrati 32. po doseženih trojkah ...
