Zagreb – Nizozemci so resda v kvalifikacijah za letošnje EP po dvakrat premagali Črno goro in Bolgarijo, vendar so šele s sobotno zmago nad Gruzijo prepričali širšo košarkarsko javnost, da niso zašli v Zagreb. Današnje tretje kolo v skupini C pričakujejo z enakim iztržkom kot Hrvati, Slovenci in Makedonci ter z neusahljivo željo po dokazovanju.
Potem ko so si po dolgih 26 letih končno spet priborili mesto med elito stare celine, so se Nizozemci v hipu navzeli ambicij drugih reprezentanc in z enim očesom začeli spremljati morebitne tekmece v osmini finala. Toda v skupini D so po včerajšnjih zmagah Belgije nad Litvo in Latvije nad Češko vsa štiri moštva popolnoma izenačena. Še dlje pa so od Lilla »oranžni levi«, čeprav se opogumljajo, da morajo dobiti »le« eno od treh preostalih tekem s Slovenijo, Grčijo in Hrvaško.
Slovenija ima že kar bogato reprezentančno zgodovino, vendar se je doslej le enkrat srečala z Nizozemsko. Junija 1992 jo je v pripravljalni tekmi v Groenigenu premagala z 82:76, najboljši strelci pa so bili Dušan Hauptman (25), Slavko Kotnik (23) in Jure Zdovc (15). Celo večnost pozneje bodo njihovi nasledniki poskusili unovčiti svoje prednosti proti moštvu, ki se želi vrniti na nekdanje visoke položaje, a ne more prikriti, da je ubiralo tudi bližnjice. Tako ob sobotni zmagi nad Gruzijo kot ob nedeljskem porazu z Makedonijo so denimo Nizozemci dobili skok, pri katerem poleg atletskih sposobnosti izkoriščajo dejstvo, da štirje centri stare šole merijo med 208 in 212 cm. Prikazali so obilo želje in obrambne srčnosti, a tudi precej naivnosti in nenatančnosti.
»Našim fantom se zelo pozna, da niso navajeni takšnih tekmovanj in tako zgoščenega ritma tekem. Po odlični predstavi proti Gruziji so naslednji dan igrali bistveno slabše, zato niti ne vem dobro, kaj lahko pričakujem proti Sloveniji,« je priznal selektor Toon Van Helfteren. Njegovi košarkarji so dokaj skromni strelci z večjih razdalj, na 12 makedonskih trojk so odgovorili le s štirimi, kar je pomenilo velik primanjkljaj. Hkrati ne kažejo vrhunske domišljije, zato jih na EP najdemo šele na 23. mestu po številu asistenc. Zato pa izgubljajo šest žog manj na večer kot Slovenci, ki v tej prvini zasedajo celo nečastno prvo mesto na lestvici (povp. 18) med vsemi reprezentancami.
Najnevarnejši nizozemski strelci v uvodnih dveh kolih EP so bili organizator igre surinamskega porekla Charlon Kloof (povp. 15,5), ki si je v minuli sezoni služil kruh v drugi turški ligi pri moštvu Istanbul DSI, od jeseni pa bo član grškega Rethymna. Za tri točke je doslej metal 5:9 (proti Gruziji 4:7), toda zbral več izgubljenih žog kot asistenc (6:5). Sledijo mu center francoskega Choleta, Nicolas de Jong (povp. 11,5), visoki branilec nizozemskega Leidna, Worthy de Jong (9), center španske Zaragoze, Henk Norel (9) in krilni center nemškega Oldenburga, Robin Smeulders (8).